Išči po skupnosti

Slovenija se promovira kot zelena dežela, a organizatorji, turistični funkcionarji pa tudi odjemalci pogosto ne razumejo kaj sploh to pomeni. Slovenija je iz naravovarstvemega vidika dejansko precej dobro ohranjena dežela, z ogromno naravnih danosti, ki jih kot turisti izkoriščajo predvsem zanesenjaki in to ne boste verjeli, pretežno iz tujine. Tako k nam hodijo Angleži in Nemci, gledati cvetoče travnike, ki so v njihovih domovinah zaradi dolgoletne uporabe pesticidov in herbicidov relikt, pa Francozi, ki se navdušujejo nad našimi divjimi zvermi itd. A kot rečeno, zadeve so rezervirane za zanesenjake, ohranjena narava pa je v očeh vladnih struktur pogosto coklo za razvoj in ne priložnost. Že leta trdim, da bi morali snežniško in kočevsko regijo zavarovati kot nacionalni park in ga primerno infrastrukturno opremiti, da bi tujci, ki že zdaj hodijo k nam prav zarad tega, lahko opazovali divje živali in se sprehajali po pragozdovih, ki so še eni zadnjih v Evropi. S tem bi tudi dolgoročno zaščitili naše divje zveri, ki jih prav tako pogosto gledamo kot morilce in nebodijihtreba in ne kot edinstvene dragulje, ki smo jih uspeli ohraniti. Taka zaščita ne bi prinesla samo turistov in sem preživetja lokalnemu prebivalstvu. sem bi prihajali snemati filme, Slovenija pa bi zares postala zelena destinacija in lahko bi zaščitili medveda, saj se kmetom ne bi bilo treba več ukvarjati z rejo drobnice kjer zaradi očitnih razlogov to ni potrebno, oziroma bi bilo na voljo več denarja za primerno zaščito. Da ni vse utopija dokazujejo naprimer v Loškem potoku, kjer organizirajo celodnevne izlete, spoznavanja lokalne kulture, kulinarike in ljudi, vse skupaj pa se zaključi z obiskom opazovalnice z lovcem, kjer je srečanje z medvedom skoraj zagotovoljeno (https://www.ktc.si/opazovanje-medveda-v-loskem-potoku/). Lokalni vodniki pravijo, da so gosti v 90% tujci. A se Slovenci sploh zavedamo kaj imamo na lastnem pragu? Močno priporočam obisk Loškega potoka in celostne izkušnje, za katero odštejemo 100€. Se še javim s kakšnim dobrim naravoslovnim izletom, temo pa odpiram seeda za razpravo in dodatna priporočila.

Obujam temo s starega foruma. Pa začnimo s kontroveznim pismom zunanjega ministra evropskemu komisarju. Meni pol k*** ni jasno, v čem je težava. Slovenija ni pravna država, zaupanje v sodstvo je na dnu, sodni zaostanki so absurdni, kljub afaik enemu najvišjemu številu sodnikov na prebivalca v EU (po spominu, nisem preverjal). Ker so mnenja opozicije in medijev prisotna povsod, tukaj nalepim odziv Logarja na FB. Zdaj pa mi prosim, vrli somn3njalničarji, povejte, v čem je težava, ker vam zaupam bolj kot novinarjem in opoziciji. [PRIZNAM, NA MINISTRSTVO SE NISEM PRIŠEL SONČIT..] Ministrskega mesta ne dojemam kot protokolarne funkcije, kjer podpišem vse, kar se znajde na moji ministrski mizi. Razumem ga predvsem v smeri, da strokovnim predlogom, ki nastajajo na ministrstvu, dodam tudi politično dimenzijo. Da se nekaj premakne. Da se zavzame neko stališče. Da se ne skrivam za nerazumljivimi paragrafi, ker je to pač najlažje. Skratka, da se v življenje spravi tisto, kar je zapisano v koalicijski pogodbi. In tisto, kar velevajo strateški dokumenti o zunanji politiki. In ne nazadnje tisto, kar mislim, da je prav. Je prav, da praktično noben bančnik, ki je odgovoren za nastanek bančne luknje, ne sedi? Je prav, da nihče, ki je odgovoren za zamude v pravosodju, ne sprejme odgovornosti? In ali je prav, da Slovenke in Slovenci tako malo zaupamo pravosodju? Seveda ne. In, če imaš možnost, da kaj spremeniš: ali je prav, da zgolj nemo opazuješ? Po mojem ne. Pred vrata EU smo prišli z razvojnimi zaostanki praktično na vseh področjih. Preko pogajanj za vstop v EU smo se prilagodili, izboljšali in postali razvitejši. Cilji, ki jih je postavila EU, so bili dovolj ambiciozni in privlačni, da smo se spremenili. Na boljše. A na področju pravosodja tega napredka nismo uspeli doseči v zadostni meri. Zakaj ne, je stvar daljše razprave, ki presega ta okvir. A dejstvo je, da, če bi tudi na področju pravosodja dosegli opaznejši napredek, bi vsi živeli bolje. Ops, pomota. Prav bi se glasilo: bi velika večina nas živela bolje. Slabše pa bi živeli tisti, ki danes izkoriščajo pravosodje v smeri, da ohranjajo status quo, vzvode moči in vzvode kapitala. Ampak, imamo drugo priložnost: Evropska komisija se je odločila zagnati ambiciozen projekt podrobnega pregleda stanja v pravosodju po državah članicah. V interesu (večine) Slovenk in Slovencev je torej, da gremo v ta dialog z odprtimi kartami. Pošteno in transparentno. In da vzvod dobrih praks po EU uporabimo za izboljšanje stanja v pravosodju doma. Zato sem v osebnem pismu komisarju za pravosodje posredoval tri ključna sporočila: • da je zaradi napak na področju vladavine prava v preteklosti zaupanje Slovenk in Slovencev v sodni sistem med najnižjimi v EU, • da sem zaradi tega v preteklosti pogrešal aktivnejšo vlogo evropske komisije na področju pravosodja, • in da zelo podpiramo to iniciativo EK in se že veselimo sodelovanja v razpravi. Eni kričijo, da gre za odpiranje ideoloških tem. Naj bo zelo jasno: vladavina prava NI IDEOLOŠKA tema. Je ključna tema, na kateri temelji Evropska unija! Vsak, ki trdi nasprotno, zganja ideologijo najslabše vrste... Tole je ta odstavek mojega pisma, ki je opozicijo tako silovito razburil: Številni primeri nerazumno dolgih sodnih postopkov, ki so se končali z zastaranjem ali obsodbo države na Sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, neučinkovit pregon bančne kriminalitete, neupoštevanje načela videza nepristranskosti, uporaba totalitarne simbolike pri posameznih sodnikih, obsodbe opozicijskih politikov v rednem delu sodstva, ki so se končale šele z razveljavitvijo sodb na Ustavnem sodišču, neuresničevanje odločb Ustavnega sodišča, ... Vse to je dodobra načelo zaupanje ljudi v sodni sistem, ki je po raziskavi Eurostata eno najnižjih med državami članicami EU. Se vam zdi to sporno? Poseg v neodvisnost sodne veje oblasti? Blatenje Slovenije v tujini? Presodite sami... Sam bom še naprej prisegal na vladavino prava in naredil vse, kar je v moji moči za ta (upam, da skupni) cilj.