Skoči na vsebino

filmoljub

Svinjski pastir
  • Število vsebin

    24
  • Dan prve porumenitve

Sloves v skupnosti

10 Jogurt

1 zasledovalec

Več o članu filmoljub

  • Butast stavek
    želvak brez oklepa

Nedavni špegarji

Blok z nedavnimi obiski je onemogočen in ni viden ostalim tovarišem ter tovarišicam. Razen gejši, ona kajpakda vidi in ve vse.

  1. Meni je to ista gledališka spakedranščina z neživljenjskimi dialogi kot vsaka slovenska serija doslej. Nehal gledat po 20 min prvega dela. Vem, debil sem. Saj se ni treba strinjat.
  2. filmoljub

    [DC] WW84 2021

    Nehal gledat po 37,5 minutah. Takega šita pa že dolgo ne, bržčas od Butt-mana proti Supermanu (2016). Ker nisem enoceličar, se mi ne ljubi niti razpredati, kakšen kos dreka je ta film, in ne predstavljam si, kdo bi si ga sploh ogledal do konca. To je to, I guess.
  3. filmoljub

    Pravkar pogledano

    In tukaj še eno skrpucalo Jauma Collet-Serre, ki sicer tukaj nastopa le kot producent, režijo je pa prepustil nekemu Švedu. Jao, koja budalaština, za duševno izzvane osemletnike. Keith David je kot vedno kul, ampak ga žal kmalu pobere. In to ni kvarnik, saj to vidimo že v napovedniku. (klik na slik) Horizon Line (2020)
  4. filmoljub

    Pravkar pogledano

    Unknown (2011) Jaume Collet-Serra je kor režiser posnel nekaj zelo solidnih filmov, recimo Run All Night (2015) ali The Shallows (2016), ampak tale se mu pa ni posrečil. Liam Neeson v še eni identični vlogi slaboritnika, ki je pozabil, da je v resnici poor man's Jason Bourne ali pa Geena Davis iz Poljuba za lahko noč. Družbo mu dela Bosanka Diane Kruger po imenu Gina. Sorči za spoiler, ampak ti filma zagrenil bo itak ne, ker je sam po sebi precej šibek. Generična akcijada, plehka pretepačina in slabotna streljačina z idiotskim razpletom. Bruno Ganz kot vedno odličen, Frank Langella pa ima premalo časa na zaslonu, da bi kaj osupljivega pokazal. OCENA:
  5. filmoljub

    Pravkar pogledano

    Uh, sorry to disagree, osebno mi je Bradley en tak pretenciozen brezvezen papak, saj ne da je Favreau kot igralec neskončno boljši, ampak Chef deluje tudi kot posrečena metafora malih avtorskih filmskih projektov za dušo nasproti velikim mainstream blockbusterjem, ki obvladujejo sceno in služijo z oportunizmom. Anyway, that's just me. (Chef)
  6. filmoljub

    Pravkar pogledano

    Sem odlašal in si potem končno ogledal tole. FAK, to je res ena lepa animiranka, vseh pogledih. Že vizualno nič manj kot fantastično. (klik na sliko) Soul (2020)
  7. filmoljub

    Dokumentarci

    The Way I See It (2020) Peter Joseph 'Pete' Souza (roj. 1954), ameriški fotoreporter, je bil glavni uradni fotograf v Beli hiši že pod administracijo Ronalda Reagana. Njegova naloga je bila spremljati predsednika ZDA in v objektiv beležiti pomembne trenutke iz njegovega javnega in zasebnega življenja; od neformalnih družinskih snidenj do najpomembnejših mednarodnih srečanj in drugih diplomatskih dogodkov. Po koncu predsedovanja Reagana si je vzel predah in kot freelancer delal za časnik Chicago Tribune ter reviji National Geographic in Life. Po terorističnem napadu 11. septembra 2001 je bil eden prvih fotografov, ki so spremljali vojno v Afganistanu in padec glavnega mesta Kabul. Leta 2005 se je prvič srečal z Barackom Obamo, ki je bil tedaj še demokratski senator; gotovo ni slutil, da bosta s prihodnjim ameriškim predsednikom postala ne le sodelavca, temveč tudi tesna prijatelja. Ko je Obama leta 2008 zasedel ovalno pisarno, so Souzi vnovič ponudili mesto glavnega fotografa. Sklenil je izdelati fotografski arhiv brez primere v zgodovini Bele hiše, ki bi s podobami pričal o izjemnem delu, osebnosti in načinu komunikacije prvega ameriškega temnopoltega predsednika. >>> (klik na sliko za več)
  8. filmoljub

    Pravkar pogledano

    Fak mi, po sijajni tentaklasti romanci Spring (2014) in še boljšem lovecraftovskem mind-fucku The Endless (2017) sem imel mogoče previsoka pričakovanja. Absolutno zanimiv, izviren in gledljiv film, edino konec mi deluje nekako ceneno čustveno, ne zelo v slogu Justina Bensona in Aarona Moorheada. Anyway, ogled priporočam ljubiteljev nekoliko drugačnih scifijev. (klik na sliko, ako hočeš brat blog) Synchronic (2019)
  9. filmoljub

    Sputnik

    0 Sputnik (2020) Ocena: ●●●●●○○○○○ Kako se ruski filmski ustvarjalci nadvse radi — malce preveč in po nepotrebnem — zgledujejo pri čezlužnikih, sem nazadnje ugotavljal pri vesoljski drami Salyut-7 (2017) režiserja Klima Šipenka, kjer sem zapisal: "Svoje zahodnjaške kolege že ves čas posnema Timur Bekmambetov (Ben-Hur) s svojimi žanrskimi recepti (Abraham Lincoln: Vampire Hunter), Ivan Šurhovetski in Dzanik Fajzijev sta s svojim junakom Kolovratom (2017) imitirala historične bojevalščine tipa 300 (2006) ali Gladiator (2000), Svjatoslav Podgajevski je s Pikovo damo (2015) pripravil koktejl s plehko mešanico trendovskih jap-horror grozljivščin, Ilija Najšuler pa se preizkuša v prvoosebnih streljačinah (Hardcore Henry)." Kje je motive v svojem celovečernem žanrskem prvencu pobral Egor Abramenko (priredil in raztegnil je svoj kratki film Potnik iz leta 2017), po scenariju Olega Malovička in Andreja Zolotareva, ki govori o nezemeljskem zajedalskem organizmu, verjetno ni posebna uganka. Enako velja za večino vseh tovrstnih premis (pred nekaj leti sem bil spričo manka originalnosti razočaran nad vesoljsko razteleševalko Life); in že z naslovom, povzetim po slovitem prvem umetnem satelitu Спутник (rus. 'sopotnik'), namiguje na situacijo, ko se ruska kozmonavta z orbitalne odprave na Zemljo vrneta z nedobrodošlim tretjim članom posadke (glej sicer celostno ne najbolj posrečeni The Astronaut's Wife). Pripoved je postavljena v zadnje obdobje hladne vojne oziroma politični kontekst leta 1983, ko je propaganda Sovjetske zveze značilno poveličevala svoje dosežke in državne junake ter pred preostalim svetom za vsako ceno prikrivala spodrsljaje in poraze (glej tudi podmorniščino Kursk), vse za družbeni dobrobit Matere Rusije. Po prisilnem pristanku modula je eden od kozmonavtov mrtev, hudo poškodovani poveljnik Konstantin Vešnjakov (Pjotr Fjodorov) pa okreva v skrivnem vojaškem oporišču pod vodstvom polkovnika Semiradova (Fjodor Bondarčuk, sin slavnega Sergeja Bondarčuka), preden bi "nov uspeh ruske kozmonavtike" oblasti uradno predstavile javnosti. Tam naj bi psihološko evaluacijo opravila mlada psihiatrinja dr. Tatjana Klimova, ki jo polkovnik osebno povabi k projektu; zlasti ga zanima po strašljivi nesreči nadpovprečno uspešno Konstantinovo celjenje in njegova nenavadna umirjenost. Med opazovanjem spanca kozmonavta nočne kamere zabeležijo razlog za hitro okrevanje: vsako noč iz njegovega goltanca prileze sluzasta gmota, ki se zunaj telesa sestavi v slokega, pajkastega nezemeljskega plenilca. Naposled se razodene hinavska pretveza polkovnika, ki bi v času upada vojaške prevlade Sovjetske zveze popadljivo kreaturo rad preobrazil v biološko orožje (še en motiv iz franšize o osmem potniku). Sprva se zdi, da se vesoljski pajko-ligenj hrani s tistim, kar zaužije ne zavedajoči se Konstantin (čigar telesno in umsko stanje nekako nadzoruje), vendar je resnica o prehrani nezemeljskega bitja veliko bolj grozljiva. V bližini vojaškega raziskovalnega centra je namreč zaporniška kolonija, kjer obsojenci opravljajo prisilno delo, in dejanska hranila za kozmičnega parazita se skrivajo v človeških možganih, kamor se med napadom strahu izloča kortikosteroidni hormon kortizol (premisa se zdi izposojena iz filma Relikvija režiserja Petra Hyamsa, kjer velikansko štirinožno zobato bitje najde snov za svojo rast v hipotalamusu, ker je to najboljši približek hormona, ob katerem je nedolžni kuščar gekon zrastel v grozljiv ljudožerski stvor). Abramenko torej ne prinaša skoraj ničesar, kar ne bi že (kje) videli; in žal se namesto značajskim prikazom, zgodovinsko-socialnim elementom, karakterizaciji likov in pripovedni ter tematski globini posveča kopi-pašti dramaturških klišejev in poudarkov na vizualni plati (nedavno sem zaspal med ogledom podobno praznega in sterilnega fantazijskega trilerja Koma režiserja Nikite Argunova, nekakšne mešanice vzporednih svetov Matrice, sanjskih dimenzij Celice in escherjevskih transformacij prostora Doktorja Strangea), kot bi se želel dokazati z obvladovanjem posebnih učinkov. To pa ni dovolj za trajno veljavo ali presežno vrednost skoraj dveurnega filma (četudi je ruski jezik zares čudovit), ki bi moral doživeti premiero na festivalu Tribeca, a so ga zaradi pandemije Covid-19 poslali na spletne portale pretočnih storitev in videa na zahtevo — kjer je naletel na presenetljiv odziv ruskih gledalcev. Verjetno gre to prispisati izolaciji ljudi v času koronavirusa in zategadelj znižanim cineastičnim merilom; drugače si pač ne znam predstavljati huronskega navdušenja kogarkoli nad videnim.
  10. filmoljub

    Pravkar pogledano

    Za moje pojme še en odličen film, ki je šel v poplavi dreka hollywoodske konfekcije neopaženo mimo. Skriti biser in nikakor ne še ena idiotska budalaština o urbani legendi tipa Slender man. (klik na sliko) The Empty Man (2020)
  11. filmoljub

    Pravkar pogledano

    Pa saj dejansko ni to nek feel good film in tudi jaz se ne morem odločiti, ali mi je všeč ali pa se mi zdi zgolj dobro narejen glede na izhodišče in sporočilno vrednost. Celo goli Scarlett (ki je sicer sijajna igralka) je uspelo izpast ne-seksi, ampak zgolj kot alienovsko spoznavanje anatomije.
  12. filmoljub

    Pravkar pogledano

    Ne bom še tukaj na dolgo in široko razpredal o pomenu tega nenavadnega filma, saj sem to storil že na blogu. Lahko berete ali pa ne, boli me kurac. Under the Skin (2013)
  13. filmoljub

    Pravkar pogledano

    Precej drugačen rape & revenge. Multižanrska bizarka, ki jo je posnel naše gore list Benjamin Kračun. Razplet bo za marsikoga break it or make it, ampak Carey Mulligan je vrhunska. Škoda, da legenda Clancy Brown ni malo bolj izkoriščen. Promising Young Woman (2020)
  14. filmoljub

    Dokumentarci

    Tale je bil zadnjič, v bistvu si ga da še vedno ogledat in je kar eye-opening. TEMNA STRAN ZELENIH ENERGIJ KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA https://4d.rtvslo.si/arhiv/tuji-dokumentarni-filmi-in-oddaje/174742730
×
×
  • Ustvari novo...