filmoljub

Pa saj v bistvu ni tako slabo, večina filmov niti tega sporočila nima (recimo skoraj vsi z velmožmi v pajkicah). Mene je bolj motil način in prikaz, pa tudi to, da ti za vse like dol visi, tudi zanjo v bistvu. A ja, pa še to, da nespretno koleba med neko kao realnostjo in slabo prikazano alegoričnostjo tipa Jordan Peele. V njegovih filmih recimo (vsaj mene) absolutno ne zmoti to, da bi se spraševal WTF je to realno ali ne, ker zelo dobro hodi po tej črti med filmom in prispodobo.

Makes sense, basically. Samo da smo to videli že v XY drugih filmih. Anyway, ja, to bi bilo to, bolj ali manj. Kaj pa vem. Nekako me ni blazno not potegnil. Pa degradacijo in gentrifikacijo Detroita in razne srhljive skrivnosti iz kleti smo v boljši obliki videli v Don't Breathe.

Resno? Zanima me tvoja interpretacija, kako si razumel film. Dobesedno vzeta zgodba je namreč strahotna debilarija. Prispodoba, simboli, pomen?

Halloween Ends. Ajde, ni tak neznosen festival dreka kot predhodnik (ki je sproti uničeval nevrone čelnega režnja), ima celo dokaj zanimivo premiso o zlu, ki samo spreminja obliko oz. prehaja na druge, še vedno pa dokaj mizerna interpretacija zgodbe o klavcu varušk in predvsem zanikrn konec tako legendarne franšize. Če sploh je zares konec. Stavim, da bomo videli kak spin-off ali prequel ali whatever.

Edino proti Seanu Pennu pa Alfredo nima za burek. Glej Carlito's Way. Anyway, Pearl, predzgodba grozljivke X odličnega Tija Westa. Če imaš rad retro-estetiko in žanrsko klasiko. Plus Mia Goth, ki je res odlična. AVA

Pogrezanje v norost skozi oči z zvokom obsedenega blazneža. Naporno vizualno in senzorično doživetje, ampak drugačna izkušnja od stereotipov hollywoodske konfekcije. Če hočeš nekonvencionalno, je to to. Masking Threshold (2021)

Starec (2022) Belolasi slaboritnež v še eni podobni vlogi kot povsod, ampak ideja in struktura filma mi je kar všeč. Niti ne tako zelo predvidljiv, minutaža zelo ugodna.

Film sicer ne, vloga pač: Gangs of New York. Film tudi sicer: In The Name of The Father.

Nisem gledal. Verjetno vse ful zanima, zakaj. Oziroma, sem ves nadobuden in iskriv že začel buljit, ampak zadeva je tak utter piece of shit, da sem po nekaj minutah drkanja FFW odnehal, fuknil filet v smeti in šel raje česat psa. Enako kot pri novem Jeepers Creepes Reborn. Skratka.

Debata. Jaz tukaj recimo ločujem filme kot Speak no Evil, ki so v bistvu satire (alegorije, farse, črne komedije) in nekaj povejo o družbi ali posamezniku, zato ne moreš vsega jemati dobesedo (čeprav je od scenarija in režiserja odvisno, kako film izvede cringe ter preklop v abstrakcijo oz. sporočilo), in pa šalabajzerska, absurdna skrpucala Elija Rotha, kjer se popolnoma idiotski liki obnašajo popolnoma idiotsko in nerealno zato, da pač s to absurdnostjo popolnoma izven konteksta (druga vrsta cringea) zgolj jezijo gledalca. Roth je imho izumil zvrst annoying movie, glej npr. kretenski Knock Knock.

Moraš na neki točki preklopit iz konkretne situacije na simbolni nivo oz. abstrakcijo oz. tisto, kar ti skuša že ves čas zgodba povedat. Sama dejanja in odločitve likov so seveda nesmiselna.

Taki hvalospevi in pohvale na zadevo, a film vreden 1/2 riti, bleh.