filmoljub

Gunnov Odred absurdnih (2021)

Kate totalno hot, Jai pa totalno bukovo poleno. Vse drugo brez veze. Kratkočasno in zabavno za enkraten ogled, a brez trajne vrednosti. Jolt (2021)

Dejansko je dober. Ni pa to "John Wick s pujsom" in za marsikoga se odvija prepočasi. Pig (2021)

Mogoče je to že kdo prijavil, v tem primeru jebiga. Sicer pa kul zadeva: cyberpunk + primeri najbolj legendarnih tovrstnih filmov. 1. del 2. del

Meni je totalno dogajal; se vidi, da ni klišejsko hollywoodsko sranje, temveč evropski projekt. Odlično posneto, dobri igralski nastopi, kratkočasno in mestoma precej napeto. Ajde, tematsko in konceptualno gre za dokaj standardno post-apokalipso + kolonizacijo vesolja, ampak z zanimivim zasukom in pomembnimi moralnimi poudarki. Plus prepričljiv ženski nastop, ki ni običajno #MeToo sprenevedanje in jebena aktivistična trendovska dvoličnost. All in all, presenetljivo solidno imho. Tides | The Colony (2021)

Sijajna Betty Gilpin je bila tam odlična, zato pa tukaj popolnoma neizoriščena, skupaj z J.K. Simmonsom. Še en akcijski CGI šitburger brez kakršnekoli vsebine. The Tomorrow War (2021)

Kar solidno, čeprav še zdaleč ne tako originalno, kot skuša dati vtis. Censor (2021)

Še vedno neskončno boljši od gori omenjenega govna z Markyjem Markom, tudi igralski nastopi so v primerjavi z njim za oskarja. Resno zanimiva premisa in osnovna ideja, a žal neizkoriščena. Definitivno ni najslabši film leta. IMHO, seveda. Awake (2021)

Infinite (2021) OMFG, keri šit od šita za možganske enoceličarje. Antoine Fuqua je dosegel dno.

The Conjuring 3: The Devil Made Me Do It (2021) En velik in masten :meh: Nič novega. Wilson in Farmiga sta dobra, to je pa vse. Denethor (John Noble) je skoraj bolj scary kot osrednja antagonistka.

Ampak je vsaj nekaj posebnega, povečini zabavnega in stilsko prepoznavnega. Ta šit pa zgleda, kot da bi ga posnel random Michael-Mann-wannabe no-name ameriški režiser. Wrath of Man (2021)

Wrath of Man OMG, keri šit. Nedvomno najslabši film Geya Ritchieja, ki sploh ne zgleda, kot da ga je on posnel. Mi je pa že bolj všeč Army of the Dead, ker je nepretenciozen in ker vsaj zgleda, kot da ga je posnel Snyder (pa čeprav je prvič snemal z digitalko in ga je v resnici posnel za en kurac, s tistim njegovim jebenim plitkim fokusom).

Army of the Dead (2021)

+1

Tisto, ko je Mads Mikkelsen pričakovano odličen - vsi drugi pa še boljši in zanimivejši. Anders Thomas Jensen je za moje pojme danski Shane Black /Guy Ritchie /Tarantino. Fak, po dolgem času res odličen film. Riders of Justice (2020)

Namesto konkretnega filma countdown seznam 50-1 manj znanih, obskurnih, bizarnih, kontroverznih, prelomnih in originalnih B-grozljivk od 60-ih let 20. stoletja do novega tisočletja, zbranih v TV-dokumentarec. Če mogoče še kdo ne pozna, za vsak primer, priporočam. The 50 Best Horror Movies You've Never Seen (2014) Seznam filmov: https://letterboxd.com/gokuffy/list/the-50-best-horror-movies-youve-never-seen/ Cel dokumentarec na YouTubu:

Konceptualno in tehnično solidno ter tematsko zanimivo, četudi ne brez pripovednih pomanjkljivosti in prirejanja interne logike. Visokotehnološka sci-fi različica trilerja Buried (režiserja Rodriga Cortésa), tokrat z osrednjo žensko junakinjo. Au revoir, Shoshanna! Oxygène (2021) p.s. Evo, si kar sam prilepim nekul, da ne bo treba daljincu se matrat: p.p.s. Ha ha, ipak se je potrudil.

@Mitsu Razumem, kaj hočeš povedat, ampak se mi Voyagers ne zdi dober primer tega. Film je tematsko in vsebinsko eklatanten in breszramen ripoff Gospodarja muh, ne da bi to dejstvo sploh kjerkoli formalno navedel. Kot da bi na skrivaj skušal enako zgodbo prodati milenjicem, ki so preveč glupi, da bi bili sposobni dojeti izvirno zgodbo in sporočilo Williama Goldinga, zato jim pa dajmo zdaj servirat skrajno poenostavljeno, stilizirano in trendovsko YA-sci-fi verzijo. Cela poanta je prav v tem, da so to še otroci, ne pa mladostniki oz. adolescenti (saj razumem oportunistično gonilo zgodbe, da so socialno in čustveno neformirani, pa to). A tudi brez tega: Voyagers mi je bil enostavno dolgočassen, enoličen in vsi liki popolnoma nepoistovetljivi. Kdorkoli v filmu bi crknil, bi mi bilo zanj vseeno, na čelu z vsemi "osrednjimi" junaki. To pa ni ravno znak solidne karakterizacije in navsezadnje tudi ne dobre režije.

@Mitsu Da, da in da. Vse drži in se v bistvu strinjam. Samo, da ta zgodba že obstaja in je bolj verodostojno uprizorjena. Gospodar muh (1963)

Če kje vidite tega, ga mirno preskočite. Čisti bulšit, amatersko in ceneno. Blue Call (2021)

Gospodar muh v vesolju, le da dolgočasen, predvidljiv, poenostavljen, naiven in suhoparen. Neil Burger, ki me je kar navdušil z Iluzionistom (in tudi njegov Limitless je bil več kot soliden), gre z vsakim naslednjim filmom bolj v kurac. Škoda. Voyagers (2021)

Kdo?

Mislim, da tebe takrat ni bilo tukaj, torej govoriš o nečem, česar ne veš. No, ni bilo ravno tako, ampak res ne bi vsega še enkrat pogreval. Mimogrede: blog je popolnoma brezplačen in od branosti ali nebranosti nimam nič, tudi nobenih reklam, zero, nada. Brati me ni treba in tudi nihče ne trdi, da imam pri čemerkoli prav. Ako misliš, da me boš zdaj ujezil, ker mi maščevalno lepiš nekul na čisto vsak moj odgovor, si pa res ubog na duhu. Če pa bi si hotel dvigniti branost, bi tržil na knjigi obrazov in drugod, ne pa se metal ven na nekem lokalnem forumu. @drevored Že samo scena na začetku filma med Rozamundo in Blairom Maconom na parkirišču nedvomno govori o tem, da gre za feministično agendo; torej ne, nikakor je ne bi mogel zamenjati za moški lik. Zakaj potem Peter Dinklage v vlogi, ki deluje kot satira ali celo parodija stereotipe o ruski mafiji? Ker pritlikavec ne bi mogel biti na takem položaju? Je torej ta lik pristranski in žaljiv do majhnih ljudi? Hočem reči: zgodba je jasno namišljena, nerealna in deluje kot prispodoba. Ampak - za kaj? Češ, glejte, babe so lahko zlobne prasice in nazadnje dobijo, kar si zaslužijo? Vendar film ves čas deluje po pravilih realizma, tj. trilerja in kriminalke, vendar v tem kontekstu prikazuje dogodke, ki so smešno nerealni. (Primer: John Wick se jasno dogaja v vzporednem, stripovskem svetu, zato sprejmemo zamik nejevere.) Eno je mešanje žanrov (ki je večkrat zanimivo in dobrodošlo), drugo pa vsebinsko mešanje realizma in metaforičnosti brez vsakršnih pravil, ki deluje zmedeno in groteskno. Glej na primer skrpucalo Bright (2017), ne gre za mešanje žanrov, ampak za zmes fantazijskih svetov in sodobnega žanrskega realizma, ki izpade ridikulozno.