kola

Ja lol, jaz sem tudi razmisljal, da je tip bil verjetno na polno creepster Sicer ga pomojem caka v kaksnem od naslednjih rund Priporocam tudi drugace Kobjeglavo na gradu v Stanjelu, sva bila lani in je bilo odlicno in ne predrago. Za 5 hodov in par kozarcev vina sva placala mislim da 105e.

Same here

Še tretji del, tokrat s tripa leta 2018. BBQ z malo bolj konkretnim mesom. To mi je sodelavec naročil za maloci. Tofu v kropu. Verjetno najbolj bland stvar, kar sem jo kdaj videl/jedel. Na srečo so čez kako minuto prineso še en kup stvari, ki jih lahko daš v prej omenjen krop, tako da ga malo upgradaš. Razgled na Rumeno morje. Dost bedno. Prej omenjeni Itaewon ob kakšnih 6 zjutraj, ko se narod vali domov iz partyjev. Je še kar mayhem. Razgled iz hotelske sobe v Gangnamu (da, THE Gangnam) Ob reki Han, ki Seul deli na S in J del, so urejeni raznorazni parki (tudi kampi, ki so polni), kolesarske steze, športna igrišča, plaže, foodtrucki, ipd. Na izi sem kolesaril kakšno uro in pol, pa še ga ni zmanjkalo. Ta vikend je bilo cca 35 stopinj, tako da je največja gužva bila pod mostom, kjer je senca =) J. Korejski parlament na otočku na reki Han. Pogled na severni breg. Za kakšnih 30 dolarjev lahko greš na daytrip na granico z best koreo, kar sem seveda storil. Najprej se ustaviš v nekem parku, kjer je nekoč potekala železnica med obema deloma Koreje in pri mostu preko katerega so izmenjevali vojne ujetnike. Korejci so iz tega naredili manjši park v katerega vozijo turiste, da kupujejo spominke in kave v Starbucks-like zadevi. Sigurno je bilo vsaj 15 avtobusov. Next stop, železniška postaja Dorasan, ki bi naj nekoč povezovala S in J Korejo. Sredi ničesar so postavili moderno železniško postajo, ki služi turistom, da jo slikamo. Do nje prideš po veliki in prazni avtocesti. Zmes pride na bus vojak in "pogleda" tvoj potni list. Blizu ni ničesar, tako da mi ni jasno kdo bi to naj uporabljal, tudi če v nekem doglednem času pride do združitve (kar je sicer želja 40+ letnikov, mlajše boli kurac, much like jugonostalgija pri nas). Kupiš lahko razglednico, coca colo, to je pa to. Nova pošiljka turistov. Potem te peljejo v obzervatorij na reki Dora. Imaš daljnoglede in lahko gledaš v best koreo, kjer imajo postavljeno neko vas, kjer se imajo ljudje (zaigrano) super. Vozijo kolo in kmetujejo. No filter view v S. Korejo. Lahko se tudi slikaš z jeznim cardboard vojakom. Severni korejci so dejansko večkrat poskušali skopat tunel na južno stran, da bi lažje invejdali. Večkrat so jih dobili in iz enega izmed teh tunelov so tudi naredili atrakcijo. Najprej ti v nekem avditoriju pokažejo zgodovinskopropagandni film, nato pa si lahko greš tunel ogledat. Do črte kjer poteka meja je, če se spomnim prav, 1.6 km, tam je potem par betonskih prekatov, da ne bi slučajno kdo prečkal meje. Ne vem kaj točno sem pričakoval, ampak če sem že bil tam sem si seveda tunel šel pogledat. Je betonski tunel, kjer moraš, če si višji od meter petdeset, imet glavo postrani. Po kakšnih 200m sem odločitev obžaloval, ker je precej antiklimatično. Pred avditorijem imaš kipe z raznorazno simboliko. WC me je spomnil na afero Šmarna Gora. Naslednji dan sem šel v Seoul Grand Park, ogromen kompleks, ki sestoji iz živalskega vrta, muzje moderne umetnosti, zabaviščnega parka, jezera, in par hektarov površin namenjenih hikingu, kampiranju, ipd. Spet, bilo je 35 stopinj, zato ni bilo neke gužve. Šel sem v živalski vrt, ker sem imel glih čas. Čez velik del kompleksa poteka sedežnica. Kavarnice nudijo intimen setting in spektakularne razglede. Žal malo manj sence. Je pa teren okoli Seula res gorat AF. Nisem bil edini, ki je švical. Rastlinjak botaničnega vrta. Slikano s prej omenjene sedežnice. Še en pogled na hribe okoli parka. Pogled s sedežnice. Večja stavba na drugi strani jezera je tisto, kar vidite na prvi fotki na koncu promenade, da dobite malo občutka za velikost. Piknik plac ob jezeru. Firma se je ravno selila v novo pisarno, tako so me sodelavci povabli na otvoritveni chimaek. Chicken-kura, maekju-pivo. Basically piješ pir (še raje podmornice s Sojutom) in mlatiš pohano kuro in drugo mastno hrano. Kaj je tisto na desni se ne spomnim več. Je pa bilo mastno. Še en pogled na S breg Seula s poti na letališče.

Še nekaj thumbnailov, ker mi je zmanjkalo placa na rumenjaku. Razgled z Namsan Towerja, razglednega stolpa na enem izmed hribov v Seulu. Je kar impozanten pogled. Cheonggyecheon je potok, ki je bil sicer po Korejski vojni prekrit z neko cesto, vendar je bila kasneje odstranjena, nabrežje pa urejeno in namenjeno henganju. Zvečer so gor razni street performerji ipd. To mislim, da je tudi Myeongdong. Etude house ni kurbnhaus, ampak chain s kozmetiko. Na eni ulici je recimo 30 trgovin 8 različnih chainov, tako da bi čez kakšnih 50 metrov zagotovo bil nov Etude house. To je Itaewon, predel mesta z največ priseljenci in najbolj odfukanim nočnim življenjem. V nedeljo dopoldne, na tej fotki, izgleda, kot da bi tukaj znalo bit zanimivo, vendar mi do naslednjega obiska ni uspelo sprobat Think 50x večja Metelkova. Ker v Itaewonu ni bilo nič odprto sem krenil v Bukchon Hanok, vasico na obrobju Seula, kjer še vedno prevladuje starejša arhitektura. Fajn sprehod, ni pa nič kaj za počet.

Sicer kasneje kot sem upal, ampak vseeno. Zbral sem par fotk iz par tripov v Korejo, Januarja 2017 in Julija 2018. Gre v glavnem za Seul z okolico. Klasičen korejski BBQ, slanina z raznimi condimenti in kimchijevo juho. To je vhod v palačo Gyeongbokgung, največja kraljeva palača v Koreji. Ogromen kompleks, lahko, če bo želja postam še kaj več fotk iz notranjosti. Sicer so jo Japonci v glavnem podrli med drugo svetovno vojno, vendar je bila kasneje obnovljena. Ena izmed stavb v kompleksu. Še ena izmed stavb obdana z zamrznjenim jezerom. Skoraj vse 3 tedne mojega obiska so bile temperature med -10 in -18. Menjava straže, v ozadju pa ena izmed poslovnih četrti v Seulu. Mestna četrt Myeongdong, ena izmed nakupovalnih četrti, kjer prevladujejo trgovine s kozmetiko. , Tržnica Namdaemun, kupiš lahko vse od natikačev do (verjetno) tigrovega oneta. Seveda obstajajo tudi bolj živilski predeli tržnice. Znotraj tržnice so tudi uličice s takšnimi okrepčevalnicami. Precej popularno za kosilo/malico med delovnikom. Sam sem bil tukaj v soboto, tako da ni bilo neke gužve. Tipično kosilo, sojina in fižolova juha, nekaj alg, kimchija in kimchijeva juha. Cirka 8e obrok za 2. Mogoče kot zanimivost - palčke v Koreji so skoraj vedno kovinske in pravokotne. Še en, malce bolj fensi, korejski bbq.

Lepo ste povedali in zelo valid points. Se strinjam, malo pozabimo kdo vse je bil nahypan, zadnjic sem sanjal o Giovanniju dos Santosu npr Se pa strinjam s tem, da mogoce nasi mladi preskocijo kak korak, najbrz tudi zaradi agentov. Odhajat v neke midtable serie a ali championship klube pri 16/17 je skoraj zagotovo prevelik korak. Vem, da dobis mnogo vec kesa, kot bi ga dobil pri nas, ampak ce jih je pred tabo failalo ze ducate, ne vem zakaj bi ponavljal to napako, ce ves da prakticno nimas moznosti, da ti bi ratalo. Ce odigras par sezon v prvi ligi pomojem gladko prestopis v kako poljsko/madzarsko ligo, kjer je financo boljse pa celo sanse imas, da si vsaj role player i guess.

No, to da klubi delajo na maso in vsak ni za top1000 fuzbalerjev na svetu je jasno. So pa bili kljub temu igralci, ki so do (recimo temu kar pozno v svoji mladinski karieri) vseeno obetali malo vec kot so kasneje deliverali. Ne da imata slabe kariere, ampak recimo kak Vuckic ali pa Krhin zagotovo nista bila pri Newcastlu oz Interju tolikokrat "na robu preboja" v clansko mostvo, ce bi bila cista brezveznika. Mogoce sta samo pri nas bila overhyped in ju 10 let naprej precenjujem in podcenjujem koliko ljudi res igra profesionalen nogomet. Pa recimo kak Semler, ki je, vsaj kolikor imam v spominu, bil najboljsi strelec v drugi ekipi Bayerna ko je bil star ze kaksnih 20 let. Res, da ga je zjebala poskodba, ampak za nekoga, ki je kao taksna klasa se mi vseeno zdi da bi mogoce lahko(moral?) iz kariere potegnil kaj vec kot Varteks ali Saransk. Ampak ja, verjetno res ne izstopamo kaj vec od kakih drugih drzav, samo malo vec taksnih primerov poznamo.

Ce smo ze pri tem, da nasi mladi igralci v tujini failajo - v cem mislite, da je razlika med nasimi mladimi upi in tistimi, ki dejansko uspejo? Fizika, talent, mentaliteta? Nekaj povsem drugega?

Ilija Martinovic se uradno v MB: link do novice Meni se zdi super. Glede na to, da je tujec, bi rekel da nekdo gre. Molim boga, da je to Kenan "Zavesa" Piric.

Meni je bilo kar vsec. Edina katastrofa, ki sem jo videl je bil sodnik. Kako grobijanstvo Olimpije in prakticno brez kartonov Par faulov je bilo pomojem zrelo za civilno tozbo lol. Ampak, zelo zanimiv potek dogodkov v ligi. Letos se zna Olimpija sama fatalno vstrelit v koleno, namrec ce MB danes zmaga, bo psiholoski moment zelo mocno na njihovi strani in znajo se kje res nest kanto, kljub temu, da smo ze vsi obupali nad tem...

Glede na vcerajsnje dogodke si jaz ne bi upal it na pamet tja

Nimam pojma, pomojem ne gre Lahko pa poklices in vprasas imo, bo najbolj ziher.

Meni se tbh zdi malo brezveze it samo na steak, tudi ce je mozno. Ta bo sicer verjetno dober, je pa ponavadi steak najbolj "navaden" del teh vechodnih menijev Sem bil ravno v nedeljo pri Denku na TRin je bil jelenov steak najmanj kul, ker ne moras ravno izumljat tople vode.

Mach diamond je prav po anglesko, shock diamond tudi. Slovenskega izraza ne poznam, ampak bos morda lazje nasel.

Sori, ampak izpadel si malo inkvizitorsko, ne poskusam te diskreditirat Pomojem si zdaj z vsem omenjenim nastel ful popularne destinacije in tezko bi rekel, da je Cile bolj popularen od Kanade, ceprav ti zagotovo nudi vec vsaj v smislu vina Mislim, da sicer napacno privzemas, da folk zanimajo izkljucno shithole destinacije, pomojem bi nas vecina v tej temi z veseljem sla v Kanado IN v Cile. Eni se pac rodijo radovedni in jih zanima kako je drugje, ne glede na ekonomski polozaj drzave. Kot stranski produkt potem zaradi tega potem vcasih tudi malo bolj cenis t.i. rupetino. Nek vpliv pa ima zagotovo tudi financna dostopnost destinacije. Zakaj bi lazil na Havaje, ce imas isto lepo plazo nekje v JV Aziji za tretjino cene.