berghaus

Googlaj za svojo enoto, ponavadi je kombinacija pritiska večih gumbov. Mora biti nekje tudi tabela funkcij, da se znaš muvat po meniju. Kaj več ti trenutno ne morem pomagati, ker sem v bolnici.

Vidiš, že zgolj en parameter precej spremeni situacijo, kot na primer tvoja lokacija. Tu se potem lahko strinjam z montažerji, projektna temperatura 60 stopinj je vsaj po mojem mnenju zgornja, res skrajna točka. Kar pomeni, da jo boš dosegal cca 2-3 krat na leto? Kolikokrat na zimo morate naviti radiatorje na 60 stopinj? Edit: ta podatek ne bo pomagal, ker še ne poznaš obnašanja s 14 cm ovoja.......dang. Z dobro izolacijo boste lahko daleč od 60 v radiatorje.

Drži, regulator na napravi. @Skynetz nisem tako prepričan kot tvoja montažerja. Predvsem bi rabil bolj točne projektne temperature. 60 v radiatorje pri koliko stopinjah zunanje? Poleg tega se bo ogrevalo dve stanovanjski enoti, kako velik zalogovnik, planirana poraba sanitarne vode, torej število članov gospodinjstva. Kakšen je stavbni ovoj, debelina kape in navsezadnje lokacija. Zna biti precej dela za nizkotemperaturno, ne glede na njeno moč. Seveda, odvisno od podatkov za zgornja vprašanja. Predvidevam, da montažerja poznata situacijo v detajle. Imej v mislih, da je 60 stopinj za nizkotemperaturno TČ ekstremno področje. Sploh ko zunaj pade pod minus 10, takrat ko največ rabiš. Moj mi je napovedal letno porabo na 10 evrov natančno.

Prodajalci jih imenujejo visokotemperaturne toplotne črpalke. Toplotne črpalke izkoriščajo toploto iz okolja (iz zemlje, zraka ali podtalne vode), ki se pretvori v energijo za ogrevanje vaše hiše oziroma stanovanja. Po namenu ločimo visokotemperaturne in nizkotemperaturne toplotne črpalke. Visokotemperaturne so posebej zasnovane za radiatorje in visoke temperature vode v ogrevalnem sistemu. Primerne so za starejše in slabše izolirane objekte.

Žal delilnih sistemov ne poznam, nikoli se nisem srečaval z njim. Boste imeli dvostopenjsko TČ? Kakšen sistem? Zrak-voda, zemlja-voda....?

Pri vas bo dvostopenjska TČ predvidevam z vmesnim mešalnim ventilom (zalogovniški sistem)? Kakšna je projektna temperatura za radiatorje?

Imamo regulator in termostatski regulator. Regulator na toplotni črpalki, kjer vnašaš razne parametre, naprimer krivuljo, temperaturo sanitarne vode, servisni modul.... In potem imaš termostatski regulator, ki je ponavadi nekje v prostorih objekta. Ta je pri nekaterih vezan še na avtomatske ventile. Komot shajaš brez termostatskega regulatorja. Pri meni je zgolj za funkcijo vklopa in izklopa toplotne, da mi ni treba hoditi v klet. Toplotna NE rabi vedeti temperaturo znotraj ovoja stavbe preko regulatorja. Pri meni je ne, ker imam pozimi naštimano na termostatskem 30 stopinj. Pač porinem željeno temperaturo do maksimuma. V hiši je povsod konstantnih 22.5-23 stopinj. Kako potem toplotna ve koliko ogrevati? Zgolj iz podatka koliko meni paše da je toplo v hiši in temperaturnega podatka povratnega voda. Jaz NOČEM da TČ ve, koliko je temperatura v prostorih. Tole je slišati paradoksalno, ampak bom hitro pojasnil za kaj gre. Večina tistih, ki imate sobne termostate s funkcijo odvisnosti temperatur notranja/zunanja boste opazili, da vse skupaj najlepše deluje, če daste odvisnost v prednost zunanji temperaturi in ne notranji. Seveda, če so popeglani pretoki. Kaj se zgodi, če TČ spremlja notranjo temperaturo? Hiša je konkretno izolirana. To pomeni, da je hitro odzivna na temperaturni vložek vanjo. Na primer kuhanje. Sploh pečica. Začnete kuhati kosilo, dvigate temperaturo v prostoru, TČ zazna in izklopi. Nehate kuhati, temperatura pada, TČ vklopi. Imate obisk, zbere se vas skupina, temperatura raste, TČ izklopi. Spili ste svoje kave, folk gre domov, temperatura pada, TČ vklopi. Kamina sploh omenjal ne bom, niti zračenja. Teh vklopov in izklopov je poleg defrostov in prepihavanja kompresorja ogromno. Sploh ker imajo ljudje nastavljeno premajhno histerezo. In ker pozabljajo na termalni zamik stavbnega pohištva. Kaj je meni pomembno? Da TČ kontrolira zunanjo temperaturo v okviru čim nižjega obratovanja inverterja.....v povezavi s temperaturo povratnega in dvižnega voda. Torej popeglanih pretokov po kačah. Da bo še bolj jasno, se postavim v drobovje regulatorja TČ. TČ: zunaj pada temperatura. Bom malce povečala moč. Prej še preverim temperature dvižnega in povratnega voda. Hmm, dvižni vod ima 30 stopinj, povratni pa 22 stopinj. Prevelika razlika (idealno je okoli 3-4 stopinje), pomeni, da tlaki oddajajo veliko temperature, pomeni, da je v prostorih prehladno. Hvala kurcu gazda ni montiral (ali pa ima omejen) sobni termostat, ki bi me zdajle jebal v glavo, ker šefinja ravno kuha in umetno dviguje temperaturo zraka v prostoru. Povečam moč. Končno se voda spravita v ravnovesje z razliko med njima cca 4 stopinje. Zmanjšujem moč. Spet se je razlika povečala, ampak zgolj na 6 stopinj. Malce zmanjšam moč. To se dogaja toliko časa, dokler TČ ne prede na robu tiste moči, ki zadostuje, da je v bajti takšna temperatura, ki si jo želite. Kako to dosežeš? Prvo je krivulja, ki se nastavi na grobo. Od te krivulje bo potem odvisno, koliko vam zaniha temperatura ob zunanjih spremembah temperature. Popeglana krivulja pomeni, da je v bajti ista temperatura, pa če je zunaj plus deset stopinj, ali pa minus deset stopinj. Odpreš vse ventile na vodih, kačah. Meriš temperaturo v vsakem prostoru. Spalnica pretopla, pripreš ventile. Toliko, da se spravi na željeno vrednost. Eni spijo pri 18 stopinjah, jaz pri 22.5 To počneš, ko je zunaj dokaj stabilna temperatura. Predvsem zato, da te ne jebe še na grobo nastavljena krivulja. Ko so prostori s primerno priprtimi ventili na kačah v okviru željenih temperatur, čakaš na odmike zunanjih. Ker se boš lotil peglanja krivulje. Zunaj ful zahladi, opaziš, da v prostorih pada temperatura. Se pravi je krivulja prenizka, jo raztegneš. Pride odjuga, v bajti začenja biti pretoplo, raztegneš še spodnji del krivulje. In to je to. Ne rabiš pipat nič več nikoli več. Razen če vseliš staro mamo, ki jo vedno zebe. Ampak pozor, krivulje ne pipaš več, prav tako ne ventilov. Ker ima regulator na TČ možnost odmika v plus oziroma minus 5 stopinj. Nobenih sobnih čudes, nobenih avtomatskih ventilov, ki ribajo nonstop in jebejo glavni kontroler, ničesar. Prideš domov, začutiš da je malce hladneje kot ponavadi, ali pa odpreš pipo in ni dovolj tople vode? Crknila TČ. Nič drugega ne more biti. To je bilo pri nas lani, ravno za božič, ravno ko je pritisnil mraz. Klicala hčera, da se ji zdi da je v hiši malce hladneje. Ker stalno furamo pse ven in puščamo odrta balkonska vrata bi lahko bilo to, zato sem ji rekel, naj odpre toplo vodo. Pove, da je samo mlačna. Takoj sem vedel, brez wifi vmesnikov ali da bi ob prihodu domov iskal kateri termostat zeza, oziroma kateri senzor je v kurcu. Pogledal na glavni regulator, napaka E7, torej napaka ventilatorja. Izklopil TČ, ponovno zagnal, zunaj gledal kaj dogaja, aha, spodnji ventilator ne zavrti. Sms s fotko deklaracije zunanje enote poslal montažerju, ta mi je naslednji dan odpisal da je naročeno. Tole, kar sem opisoval malce višje, je bilo deset let nazaj v okvuru foruma PSS izredno sporno. Vključno z urniki. Debata je postala zelo žočna na trenutke, napadli so me lastniki več tisoč evrov vredne bižuterije, ki jim je bila prodana kot podpora sistemu ogrevanja s toplotno črpalko. V to se vključi tudi prisilno prezračevanje. Razumel sem, da hočejo opravičiti svoje nakupe, a se je šlo marsikdaj predaleč. Tudi z grožnjami in podtikanji. Prva fora je bila ta, da sem imel jaz presenetljivo malo porabo napram ostalim. Ne pozabiti, da sem sam speglal svoj sistem. Zaradi OCDja v nulo. Za popizdit me je iritiralo, da mi temperatura zaniha za več kot pol stopinje Ostali niso imeli te sreče z montažerjem, ker je takrat prevladovalo, da se ne pipaj regulatorja in ventilov, ker bo šla garancija papa. In je folk ostal na grobih nastavitvah. V številkah, jaz sem na mrzel dan kuril 20 kWh, drugi 50 ali več. Šur, Berghaus kuri kamin, troši drva in s tem umetno znižuje porabo elektrike in se tolče po prsih na forumu. Prišli bomo in mu razbili zunanjo enoto. Brez heca. Ampak bil je en keč. Te modele sem vprašal na kak način naj bi jaz to počel. Ja, kuriš kamin in s tem segrevaš zrak v bajti. In? kako pa TČ ve, da jaz kurim kamin? Moj sistem poznate, veste da nimam kontrole temperature zraka v bajti in TČ bi lahko zaznala kurjenje kamina samo in zgolj, če bi tako močno kuril kamin, da bi s tem začel jaz ogrevati tlake in posledično s tem dvigovati temperaturo vode v kačah povratnega voda. Si kdo upa izračunati kako bi moral kuriti kamin, in koliko kamionov drv bi moral skuriti, da bi lahko pregrel cca 200 ton betona in železa? Pregrel stavbno pohištvo, ne zgolj notranji zrak? Tu je potem nekaj modelov začelo razmišljati drugače. In sem predlagal, da naredimo test. Celodnevno kurjenje kamina na polno. 5 modelov, par šestakov, karjole drv, tehtnica, termometri, merilniki voltaže in amperaže.....ni da ni. Prijeten dan je bil, v kleti smo se savnali, ker smo notranjo temperaturo spravili na 32 stopinj. Vse se je posnelo in po zaključku objavilo podatke na forumu. Z vsemi tabelami. Rezultat? TČ ni niti trznila na notranje nažiganje. Samo stavbno pohištvo je to toploto hitro posrkalo vase, toliko betona in železa ne ganeš na brzino. Kar lahko sami opazite pri intenzivnem zračenju. Odprete okna na stežaj za 10 minut, prostor se ful shladi, zebe. Zaprete, čez deset minut je nazaj ful toplo. Ne ker bi TČ ful pognala, niti ne more se odzvati tako hitro. Enostavno zaradi naakumulirane toplote v stavbnem pohištvu (zidovi, tlaki, ostala stanovanjska bižuterija). Urniki. Še ena sporna zadeva. Moja trditev je bila, da z urniki nič ne prišparaš. Naj bi se uporabljali, da TČ ne dela, ko nas ni doma, torej ne porablja elektrike. Izjavil sem, da to ne more držati. Ne ker jih nisem nikoli uporabljal, zgolj logika, plus da jih ljudje uporabljajo napačno. Katero sem zagovarjal na sledeč način. 99% nas uporablja inverterje. Namen inverterja je, da ga spraviš na najnižjo še dovoljšnjo stopnjo obremenitve. Urniki po eni strani strani pomenijo siljenje inverterja v delovanje po on/off sistemu. Urnik izklopi TČ, off sistem. Urnik vklopi, on sistem. Ampak si rečemo da je urnik samo enkrat dnevno, ko smo v službi. Urnik lahko uporabljamo na dva načina. On/off način in pa omejeni način. Primer on/off.........Izklopi ob 5:00, vklopi ob 14:00. Ta način je popolnoma zgrešen. Pomeni, da boste 9 ur črpali toploto stavbnega pohištva. Porabljali boste akumulator toplote vaše hiše. Ob 14 bo TČ zalaufala nazaj. Povratni vod bo zaradi zmanjšanja akumulirane toplote bajte posledično nizek, pomeni da bodo tlaki jemali veliko toplote iz kač. TČ to kompenzira z dvigom moči, to kar sem opisoval zgoraj. Posledično svoj inverter nažigate na 100% in močno povečate število defrostov. Ti so tisti, ki požrejo največ štroma za prazen nič. In najpomebnejše, ubili ste COP mašine. Omejeni primer..........Ob 5:00 zmanjšaj moč za 30%, ob 14 vrni moč na potrebno. Ta način je bolj primeren, če si res želite urnikov. Ne prišpara pa popolnoma nič. TČ bo morala pokompenzirati izgubljeno na rovaš nekaj več defrostov in posledično nižjega COPa. Ja veš de..... In nas je celi kup lastnikov dva meseca zime testiralo to teorijo in prišli do rezultata izgube cca 2% na rovaš urnikov. Slabše kot da pustiš vse pri miru.. Moja logika je delovala po principu lenega kmeta. Ne da se mi stalno jebat s sistemom in hočem videti, da sistem mirno prede brez tikanja, brez odvečnih zagonov. Prvo zimo sem pimpal sistem non stop. OCD. Potem 9 let nič. Razdelilne omare lahko slikam, vse je prašno, noben jih ni tikal vsa ta leta. Lani smo ob tistem servisu dotočili vodo v sistem, ostalo.....ne vem, nič. Čakam da odgura svojo življenjsko dobo, novo škatlo na nosilce, peglanje in spet da je ne vidim za kaj vem koliko časa, verjetno preden nekaj crkne. Ajej, malce se je nabralo tega.

Tole verjamem da ne

F7 filtrov žal ne poznam, bi si moral ogledati zadevo. Naš Loosnay ima ploskovne filtre na kocki in je zamenjava otročje lahka. So F7 žepni ali harmonika varianta?

Pri odtajevanju je naša neslišna, razen ta zvok, mi mu rečemo da TČ kihne Izpust ventila pred obratom tokokroga.

Ali pa jih delaš sam, po ceni približno 12 evrov za 5 let. Mi imamo enega. Na steni v srednjem štuku, jedilni prostor. Ampak zgolj toliko, da jeseni vklopim TČ in spomladi izklopim TČ, da mi ni potrebno hoditi v klet. Vklop pomeni, da na termostatu dvignem željeno temperaturo na 30 stopinj. Spomladi jo spustim na 20. Nimam pojma kakšne nastavitve ima v sebi. V bistvu sploh ne vem več kako se pride v nastavitve. Eno zimo in je bil sistem zbalansiran v piko. To pomeni, da imamo v hiši 23 stopinje in temperatura ne zaniha za več kot 0.3 stopinje, ne glede ali je zunaj +10 ali -15. Nobene elektronike, zgolj porihtana krivulja in nastavljeni mehanični ventili pretokov na kačah. Temperatura nam uide samo ko se igramo s kaminom. Takrat je ene tri dni bolj toplo, kot običajno.

Še na eno zadevico bi opozoril. Bolj kot bo vaš sistem "ruski", bolje bo. Prodajalec vam bo hotel uturiti vso najsodobnejšo elektroniko, regulator (stenski termostat, kontrolna enota), ki omogoča čuda stvari, histereze, nastavljanje temperature skoraj po vsakem kvadratnem metru, razne prednastavitve (zabava, odsotnost, spanje....), razmerja v odvisnosti od trdote vašega kurca palca, avtomatski ventili, senzorji v vsak prostor in pitaj boga kaj še ne. To je prav uno, kaj bi lahko šlo narobe. Če ne boste imeli montažerja, ki pozna sistem v piko in ga zna uravnovesiti, boste imeli tisoče evrov lovilcev prahu. Ne morem dati dovolj poudarka na to, kako pomemben je dober, odziven montažer. Vsi inverter sistemi so v principu obrnjene klime, nič novega ni tu. Ventilator, kompresor, izmenjevalec in dvokrog. Vse ostalo. kar se obesi na te sisteme pa je domena prodajalčevih "naše je zakon, vse ostalo je ščiš". Montažer se potem jebe s tem. In kupec navsezadnje. Montažerja, ki ti bo rekel, da se ne smeš dotikati kontrolerja, kao izguba garancije, znebi se ga takoj. To je bil pred leti ful problem, zato so se novi kupci obračali na nas, ki smo imeli takšne montažerje, da so nas naučili delati s kontrolerji. In servisnimi nastavitvami. Problem je v tem, da montažer ne živi s tabo v tej bajti in tudi ne pozna kako se bajta vede ob različnih vremenskih pogojih. Kar pomeni, da on grobo nastavi, ti pa potem sistem spimpaš tako daleč, da jeseni samo klikneš on, in spomladi off. Dobesedno. Joj, tega je preveč........odjebite urnike. Stestirano ne prišparajo nič, prinašajo pa probleme, sploh pri dvostopenjskih sistemih, oziroma sistemih on/off z antifrizom v vodu. Plus pri toplotnih mostovih omogočajo prihod plesni. Bolje da neham, tega je trimač. Ruski sistem, spimpaš, pozabiš.

Inverter prilagaja moč/potrebe. On/off sistem deluje s 100% ali pa je izklopljen.

Daikin Altherma 11 kW 10 let. Lani menjali enega od zunanjih motorjev ventilatorja. Najbolj pomembna zadeva pri TČ? Montažer-serviser.

Zaključeno Škoda, da se iz slike ne vidi, kot steklo.

Nič. Če je obrisana od zunaj in normalno zaprta s pokrovom (kar itak mora biti zaradi izsuševanja) nima biti popolnoma nič.

Sprej odsvetujem, najboljši so premazi. Recimo https://www.mavrica.si/kemikalije-1/color-odstranjevalec-premazov-075-l/ Brušenje ti zabija papir, porabil ga boš trimač. Da ne govorim o ozkih delih. Premaz naneseš s čopičem, počakaš po secifikaciji proizvajalca, videl boš, da se stara barva napihne in odstopi, enostavno jo s kakim špohtlom dol postrgaš. Naprimer:

Obvezno stran, ali pa v zaprto kovinsko posodo! Dejansko imam znanca, ki je ostal brez delavnice in avtomobila ob delavnici (mislim da sem že omenjal na forumu), zaradi oljne krpe. Jaz osebno vedno po delu poberem vse krpe in papirnate brisače in jih zdeponiram v sod na travniku stran od delavnice, tam čakajo na požig, v njem namreč kurim odpadni les in papir. Za vsa olja, barve, lake, lepila in ostalo kemikalijo imam v delavnici kovinsko, protipožarno omarico. V delavnici pri vhodu tudi par gasilnih aparatov. Oljne krpe in napake na električnih vodih (ponavadi zjeban napajalni kabel kakšnega od strojev) so top povzročitelji pizdarije v delavnicah. In valda švasanje rezervoarja (bivši sodelavec).

@jlpktnst Itak pištolo, če imaš možnost. Zgubiš nekaj več barve, pridobiš pa na času maljon. Sploh ko imaš pred sabo enih 6-8 stolov, mine te čopičirat pri tadrugem. Če so stoli za tamale bodo v poštev prišle žive barve, barvna lestvica je ogromna, načeloma pri mulariji veš katere barve preferirajo. Da ne bi smrkavcu napopal gor kakšne roze ali kaj podobnega Me pa zanima kako boš snemal staro barvo dol. To zna biti še najbolj mukotrpno delo, če odmisliva poznejše brušenje in kitanje (ne vem koliko so poškodovani in v kakšni meri jih hočeš restavrirati. Za odstranjevanje barve ti definitivno priporočam odstranjevalec premazov. Niti ne poizkušaj z brušenjem.

Jaz tudi rad delam z olji, vzameš cunjo ali čopič, po pivnanju ni nobenih strikov, v nasprotju z lakom, kjer sem levorok do amena s čopičem. Lakiram najraje zgolj s pištolo. Jaoo, ko mi čopič pušča dlake v laku, jo ne opazim, pol se pa lahko jebeš z njo, ko je vse suho

Z olji načeloma ni več toliko problemov, kot jih je bilo včasih. Če boste prebirali specifikacije boste videli, da se jim zdaj dodajajo trdilci in sušilci. Včasih si dejansko moral čakati tedne na sušenje. Zdaj si naknadni sloji sledijo dokaj hitro 24-48 ur, odvisno od prostorske klime, vrste lesa (odprt/zaprt) ipd. . Tungovo olje je top. Tudi sam ga uporabljam za zunanje površine, ima dodane trdilce in sušilce, tako da je sušilni čas dokaj primeren, če se ne motim res nekje okoli 24 ur, pod pogojem pivnanja. Se pravi nanos na krepko, počakaš na vpijanje v les, potem spivnaš odvečno. In predvsem NE RUMENI! Je sicer micano dražji. Za notranje pohištvo bolj ali manj uporabljam akrilni lak svileni sijaj AMAL 3010, zame v bistvu perfect, akril, izredno obstojen na poškodbe (razanja), vodoodporen, UV obstojen, drugega ne potrebuješ.

@Douchebag Daje enega najlepših naravnih izgledov. Problem lakiranih površin je videz in občutek plastičnosti, pri oljenju pa toniranje porumenelosti skozi čas. Sicer gre za dokaj neobremenjeno sobno/računalniško mizo, tipkovnica in miš imata podlogo. Prednost šelaka je enostavna sanacija in odpornost proti bledenju. Ta miza je bila prej oljena in podloge so pustile grde zbledele madeže (svetloba). Drugih poškodb ni bilo. Je bilo pa sanacija mukotrpna, oljno površino sem moral na koncu sneti s tračno brusilko. Za premaz sva potem cenkala kaj storiti, se vrniti k olju, probati z lakom, ali iti malce mimo cone ugodja in izbrati šelak. Šelak je drugače zakon zadeva, vendar za precej manjše površine, suši hitro ko prasica. Kar je kul za več dnevnega nanašanja, jeba je pa pri velikih površinah, ker če nisi hiter ti gunka šelak. Zadevo obrusiš in naneseš ponovno. Zadeva sploh ni naporna, je pa dolgotrajna. Sprva priprava topljenca, zatem french polishing v multi nanosih. Edina caka je brzina. Moraš biti izredno hiter. Taka miza na sliki je premazana v manj kot minuti. Potem sledi 15 minut sušenja/utrjevanja, zatem spet nanos. Približno trije nanosi dnevno, potem pustiš čez noč za utrjevanje. Rahel obrus z grit 1000, spucaš površino in ponovno potegneš tri nanose. Na koncu pri pravem french polishu dobiš skoraj ogledalo. Tukaj ne bo čisto tako, ker nisem zapiral por. Nimam dovolj zmogljivega mlinčka za mletje plovca

Miza, les javor. French polish. Šelak, brez grundiranja, šesti prehod, še vsaj štirje to go.

Preberi si naslov teme. Ne pol ošpic zraven tlačit. Imunosti pri kovidu ni. Zaenkrat.

Pick one. Plus imunost smo že obdelali dve leti nazaj. Je ni.