Testiranje, manj natančno od metanja kovanca
V Sloveniji uporabljamo hitre antigenske teste v izrecnem nasprotju s priporočili pristojnih evropskih ustanov. Nesmiselno je namreč z njimi testirati zgolj asimptomatske bolnike. Ceneni kitajski testi, ki jih je kupila Slovenija, zgrešijo celo več kot polovico okuženih, ki (še) ne kažejo simptomov.
ZDRAVSTVO
Tomaž Klipšteter
19. januar 2021 14:07
19. januar 2021 14:07
Predviden čas branja: 5 min
NAJNOVEJŠE
Prihodnji teden opazovanje ptic v naseljih2 min
Minimalna plača bo znašala 1024 evrov bruto31 min
Janša: 70-odstotno precepljenost lahko dosežemo do začetka poletja1 ura
Bruselj: EU naj dogovor o skupnem pristopu glede potrdil o cepljenju doseže do k...1 ura
Politične manipulacije na vladnem tviter profilu2 uri
Vse objave
(Foto: Bojan Velikonja)
Laboratorijska verifikacija kitajskih hitrih antigenskih testov UD-Bio, ki so jo opravili na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, hrano in okolje (NLZOH) pod vodstvom Tjaše Čretnik Žohar, potrjuje pravilnost priporočil stroke, za kaj so ti testi primerni. In za kaj niso. Pri okuženih z novo koronavirusom, ki v času odvzema brisa nimajo simptomov covid-19, so ti testi zgolj 44-odstotno občutljivi. Povedano drugače: ceneni testi, ki jih je država kupila od podjetja Maybert Pharm, zgrešijo več kot polovico dejansko pozitivnih. »V tej skupini nismo dosegli ciljnega števila 50 PCR pozitivnih preiskovancev, zato bomo z vzorčenjem nadaljevali,« so sporočili iz laboratorija.
Zgrešeno izključno testiranje asimptomatskih
Rezultati verifikacije postavljajo dodaten vprašaj nad smiselnostjo vladne strategije uporabe hitrih antigenskih testov. V Sloveniji so dostopni širiši javnosti, testiranje je prostovoljno, izvajalci pa so postavili pogoj, da se smejo testirati le tisti brez simptomov bolezni covid-19. Testiranje je usmerjeno v ciljno skupino, pri kateri so manj natančni od metanja kovanca, kjer je verjetnost »pravilnega« rezultata 50-odstotna.
Slovenski pristop je v nasprotju s priporočili Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC). V razmerah velike razširjenosti virusa, kot je ta čas v Sloveniji, naj se s HAT testira tiste, ki so bili v potrjenem stiku z okuženo osebo, in sicer najkasneje sedem dni po stiku. Hkrati naj se negativen antigenski test potrdi še bodisi s PCR ali HAT testom, ki se opravi dva do štiri dni kasneje. S HAT je smiselno tudi (predčasno) skleniti ukazano karanteno. ECDC jih priporoča tudi za testiranje zdravstvenega osebja, za sledenje stikom z okuženimi, za odkrivanje grozdov okužb v specifičnih izbruhih in za izvajanje množičnega testiranja prebivalstva.
Način slovenskega testiranja ima sicer nekatere značilnosti množičnega testiranja prebivalstva, vendar ni primerljiv s testiranjem na Slovaškem ali v Liverpoolu. Tam so v zelo kratkem času in s pomočjo vojske testirali večino prebivalstva. V Liverpoolu so se morali vsi zainteresirani testirati dvakrat, kdor se na Slovaškem ni udeležil testiranja, je moral v obvezno 10-dnevno karanteno.
Decembra je smernice za uporabo hitrih antigenskih testov določila tudi Evropska komisija. Kaj priporoča? S HAT naj se diagnosticira ljudi s simptomom covid-19, pomagajo naj slediti stikom, pri odkrivanju grozdov izbruhov, z njimi so smiselna tudi množična testiranja na območjih z visokim tveganjem in v zaprtih okoljih. Hkrati mora država oblikovati strategijo, kdaj je treba antigenske teste potrditi z naknadnim PCR ali drugimi hitrimi antigenskim testom. Slovenska strategija testiranja s HAT ne izpolnjuje nič od naštetega.
»Množično testiranje je sicer koristno, da iz populacije izločimo asimptomatsko okužene. A bilo bi dobro, da je zastavljeno usmerjeno, denimo v določeno skupino ljudi, pri kateri se lahko testiranje ponovi, ne pa oportunistično. Pomembno je poudariti, da hitri testi lahko pomenijo lažno varnost. Hitri test je lahko negativen, pa to še ne pomeni, da se ne bo nekdo okužil že naslednji dan ali da ni že okužen,« je v pogovoru za Večer dejal Zoran Simonović, vodja epidemiološke službe na NIJZ Maribor.
V Sloveniji približno 150 lažno pozitivnih
Simonovičevo mnenje je podobno mnenju Christiana Drostna. Nemški virolog ve, o čem govori: z ekipo sodelavcev berlinske klinike Charite je opravil klinični preskus več antigenskih testov, ki so na prodaj na nemškem tržišču. »Test antigena mora biti simptomatičen, z izjemo nekaterih izjemnih situacij. Torej, prva stvar, ki mora biti jasna pri uporabi antigenskega testa, je: ali ima bolnik simptome. In če jih ima, kako dolgo jih že ima? Najboljše obdobje za uporabo antigenskega testa je prvih pet dni po pojavu simptomov. Če je potem antigenski test negativen, potem je zelo verjetno, da je ta oseba zbolela za nečim drugim,« pravi Christian Drosten.
Nad množičnim testiranjem celotnega prebivalstva ni navdušen, ker HAT zgrešijo veliko okuženih, kar dokazuje tudi slovenska laboratorijska verifikacija. Sočasno so odgovorni za nezanemarljivo število lažno pozitivnih testov. Glede na izračunano specifičnost in upoštevajoč podatek, da je v Sloveniji bilo uporabljenih 147.000 testov, je že približno 150 ljudi dobilo lažno pozitiven rezultat in so se zato po krivici znašli v izolaciji.
Kitajski testi ne izpolnjujejo pogojev iz državnega razpisa
Kitajski antigenski testi, ki jih je kupila država, so zgolj 81-odstotno občutljivi, izhaja iz poročila NLZOH o verifikaciji hitrega antigenskega testa. Zgrešijo skoraj vsakega petega okuženega z novim koronavirusom. S tem ne izpolnjujejo tehničnih zahtev ministrstva za zdravje, ki je v javnem naročilu terjalo teste z najmanj 90-odstotno občutljivostjo. Na ministrstvu, ki ga vodi premier Janez Janša, kljub temu vztrajajo, da izpolnjujejo vsa postavljena merila. Ministrstvo je predstavilo še svojo primerjalno analizo hitrih antigenskih testov, ki jih uporabljajo v javnem zdravstvu. Test UD-Bio je bil v tej primerjavi, ki ni bila opravljena kot klinična študija, najbolj občutljiv (81,18 %) in najmanj specifičen (93,06 %). Občutljivost (senzitivnost) je verjetnost, da bo test pozitiven pri osebah, ki so resnično bolne. Specifičnost pa je merilo verjetnosti, da bo test negativen pri osebah, ki niso bolne.
