DaCapo

Uhh, marsikaj. Če bi želel napisati vsa "spoznanja" bi porabil preveč časa in prostora na mnenjalniškem strežniku.

Jaz sem krščen ateist. Vem, da to že stotič ponavljam. Ampak jebiga. Pa tudi zgodbo o lokalnem duhovniku lahko še enkrat napišem, če je kdo slučajno pozabil. Tisto, ko sva prijateljsko debatirala o veri, grehu in kaznovanju. Pa nekaj malega tudi o odpustkih in večnem življenju.

Glede knjig sem pa mogoče res malo pretiraval z Douglas Adamsom in Simmelom. Bi pa definitivno izpostavil Zgodovino sveta v desetih poglavjih in pol (By Julian Barnes) ter Kratko zgodovino skoraj vsega (by Bill Bryson). Dobro branje, ki ni zgolj fikcija in sploh ni zateženo filozovsko čtivo.

Jaz se čisto podpišem pod zgornji Ke_Kitov post. Dobesedno enako mislim.

Na večino teh vprašanj je odgovoril Douglas Adams. Guglaj Štoparski vodnik po galaksiji .

Tu mi pade na pamet pojav strele na nebu in posledično "izum" ognja.

Nekaj takega lahko napišem tudi jaz. Pa zaradi tega me verjetno ne boš dal na prestol. Ali?

Kako zdaj? Odloči se pač. Ali je imaginarno ali ni.

Veliki A'Tuin bi tudi lahko marsikaj povedal v tej temi. Ampak je preveč molčeč možakar želvak.

Daj ne bluzi. Odkod pa potem pride zavest? Kar nekaj imaginarno od tam in tam?

Tu se spet lahko podpišem. Ajde, mogoče ne čisto do vere kot same, ampak bolj do verskih institucij.

Enkrat pred ohoho leti sem bral neko krajšo sci/fi zgodbo, kjer je bil twist v tem, da so ljudje v bistvu živeli samo kot umetno ohranjeni možgani v nekih namenskih cisternah. To je bilo veliko prej od Matrice, Vanilla Sky in podobnega. Kolikor se spomnim je bila neka zbirka krajših novel. Na pamet mi pade kak Dick, Asimov... V glavnem: top zgodba.

Pa si bil dejansko klinično mrtev?

Saj pravim, da samo mislim oz. pač ugibam. Dokler ne bom umrl itak ne bom vedel . In tudi noben drug ne bo vedel (in še manj poročal o zadevi). Mi pa res niti slučajno ni, da bi šel in se igral flatlinerja. Čeprav je filmska ideja načeloma dobra.

Jaz pa mislim, da te po smrti enostavno ni več. Definitivni Konec. Ničesar ni na drugi strani, tudi sanjaš ne, še manj pa da bi se reinkarniral. Čisto enako kot v fazi globokega spanja. Enostavno pač ne obstajaš. Razlika je le ta, da se po spanju zbudiš. Film Flatliners (sicer odlična zadeva) je pa tudi samo film.

Točno to! Ampak dokaz bo pa težko dobit Ni to shrödingerjeva mačka.

Nouro. Poštar ravnokar prinesel: Zdaj imam pa skoraj dovolj branja do začetka poletja, ko pride še Zadnji pravi moški.

mhm.

Johannes Mario Simmel mi pade na pamet. Sicer ga marsikdo označuje kot neko trivialno literaturo, ampak njegovi vohunski krimiči so dejansko dobri in jih večina celo temelji na nekih realnih dogodkih. V eni od knjig je npr. zgodba naslovnega antijunaka, ki se prebija skozi težki alkoholizem. Ampak mojih "nasvetov" se tu itak drži neko načelo, da so pač slabi al kaj vem kaj. Zato se tudi trudim da čimanj pišem. Da bo raja mirna in zadovoljna. Hvala in lep lp.

Ne išče pomoči. Vsaj zavestno ne. Zato pa tudi pravim, da mora vsak sam razčistit. Bolj ali manj na podzavestni ravni. Kapiš?

Alo, pol deset je ura. Malo odmora pa tudi rabimo .

Valda da boš, saj nisi nor. Samo čim manj o tem mislit. In tu ne gre za uspeh in zadovoljstvo. To sploh črtaj. Črtaj tudi v bistvu vse kar je v vezi razmišljanja o alkoholu. Bolj kot boš nekaj ugotavljal, slabše ugotovitve bodo padle. Jaz se trenutno borim z odvajanjem od nikotina. Ni lahko.

Boš. Enkrat vsekakor boš. Bolj ko pa se o tem sprašuješ, slabše bo. Pusti času čas.

Beri kakšno dobro knjigo. Če padeš not, tudi več ur ne boš potreboval napitka. Mogoče pa se tudi oddalji od socialnih omrežij in forumov. Ker neko debatiranje o osebnih težavah v virtualnem svetu ti daje samo še dodaten elan za več pitja.

To je res pretirana žaljivka. Nismo na Gnoju.