DaCapo

Še iz časa, ko smo veselo IRCali.

@Hernire Ma ja, nekaj se spomnim zdaj, ko si omenil. V glavnem: "not-my-style", kakor tudi ne maram depresivne literature. Npr. Cankar mi res nikoli ni sedel. S tem, da je zgornji primer pisanja itak nujen, ker cela zadeva v bistvu sloni na drogicah. Zato sem tudi dal bolni um zanalašč v narekovaje. Ni cela zgodba spisana tako, začne se čisto po standardih pisateljevanja, večja kot je pa konzumacija, manj berljivo (oz. bolj odštekano) postaja. Simple.

To me je spomnilo na tisti govor od Balaševiča

Uuuh, tu se pa podpišem. Jaz velikokrat res v živo sanjam in to so potem cele zgodbe. Malo je jeba, ker bi bilo treba zelo hitro zapisat, sčasoma nekako izginja iz spomina. Ampak že kakšne osnovne ideje so skoraj dovolj. Moram počekirat zapiske, nekaj sem si celo shranil (ampak bolj v obliki res kratke zgodbice). Drugi problem pa je, da se v sanjah velikokrat odraža nekaj "že videnega/doživetega/prebranega". Sicer itak podzavestno, ampak vseeno.. Primer: prebral sem zgodbo The Monkey od S.Kinga in potem sanjal o totalnem tornadu/trombi, ki je harala po morju in valda vse bližje obali. V bistvu je bilo to neko davno prebujeno zlo, dobesedno obup in katastrofa, ki je nobena človeška sila ne more ustavit. Ne vem kako so se sanje končale, ker sem se zbudil. Ampak vse je bilo tako v živo, da noben film tega ne more prikazat. Pogrom, ki sem ga opazoval je bil tako velik, da sem se počutil dobesedno kot najmanjša mravljica. Res tisto nepredstavljivo veliko in ko točno veš, da ne moreš zbežat. Pa malo se spet ob Kinga obregnem. Človek je bil dobesedno res težek odvisnik in je celo priznal, da se nekaterih njegovih zgodb sploh ne spomni. Npr. roman Cujo je spisal povsem zadrogiran. Pa tudi veliko kratkih zgodb. Npr. Preživetveni tip človeka (iz zbirke Mrtva straža). Evo odlomek, pa naj nekdo reče, če to ni pisanje "bolnega" uma. (vem ja, tanka je meja med genijem in norcem ) :

zombie židi, evo odlomek:

V čisti osnovi me malo spominja na Noč živih židov, ampak ajde. "Would hit", zombi domobrance mislim.

Pred časom sem se malce pogovarjal z eno slovenko (Mojca Rudolf, če kdo pozna), ki je v samozaložbi izdala par knjig. Nisem jih sicer bral in ne morem sodit, ampak mi je pa kasneje povedala da zapira s.p. in posledično "samozaložbo". Ker ni bilo dovolj zaslužka. Eno knjigo (podpisano!) mi je celo podarila (Lep dan za umor). Oglaševala jo je kot prvo potopisno kriminalko. Jaz razmišljam v to smer: ali ti uspe (a'la Golob, Demšar..) ali pa ne. Simple. Ampak dokler ne poskusiš, ne boš vedel . @Adriano: Imej jajca in objavi tukaj zgolj en kratek odlomek iz tvoje nastajajoče knjige. Ali pa na ZS. Radoveden sem pač in priznam, da kaj dosti ne morem pomagat, lahko pa vsaj preberem in podam neko mnenje. Vsako iskreno mnenje šteje. Pa trdo kožo začni gojit, ker jo boš v ljubi naši SLO rabil res veliko.

Malo sem bral komentarje. Tu dodam: Recimo to okoli izvirnosti in da je spisano že vse kar se spisat da: to ne drži! Seveda je malo možnosti da ti rata, ampak človeški um ima dobesedno neomejeno domišljijo. Za začetek se mogoče ne bi bilo slabo osredotočit na SLO trg (ne vem sicer kakšna je kupna moč, ampak knjige se načeloma kar prodajajo). Tukaj manjka res dobrih trilerjev, horror-srhljivk in podobnega "pogrošnega" branja. Pogrošno v narekovajih, ker če ti uspe (roko na srce je itak najbolj pomemben finančni uspeh) lahko postaneš novi S. King. Mogoče ne v SLO, ampak če ti RES uspe, te lahko začnejo tudi prevajat. Mogoče si zamisliš zgodbo, ki se nanaša na naše bogato izročilo; na vse te like iz raznih bajk in povesti itd. Ideje kar same padajo v glavo, je pa seveda treba tud znat pisat. Velikokrat opažam, kako se avtorji razvijajo skozi kariero, ampak vsak je pa nekje začel! Pa čas je treba met.

@Largo Calrissian: Res, kapo dol. Bom počekiral in naložil kar lahko in da ne bo podvojeno. edit: ne morem nalagat, ker javi da nimam pravic

Jaz bom pa zdaj v drugo štartal Dave the Diver. Prav komplet od začetka. Vem da postane sčasoma grindfest in micromanagement res najeda, ampak je vseeno nek zen v tistem potapljanju. Mislim, meni je to itak ena najbolj summer_vibe igric ever. (Na prvem mestu še vedno Monkey Island). Mogoče pade tudi Dredge, čeprav mi ta nima toliko summervajba kot omenjeni Dave.

V bistvu je Ime rože en tak hecn roman. Po eni strani top, po drugi strani pa čisto preveč "bluzenja" za moj okus. Je pa fil3m res noro dober; eden redkih filmov ki mi je boljši kot knjižna predloga.

Nekaj sem tudi jaz bral o tem. Ajde, Jane se je pred časom tudi podpisala pod (dokaj dobro) Gray Matter in kasneje pod Moebius Empire Rising (bolj tak - tak). Ampak večino, ki navija za novega GK je ubilo to: Če jim rata obudit GK, potem kapo dol in "here's my money".

En manjši problem Pentimenta je, da je neke vrste "walking sim". Moraš pač obiskat razlićne lokacije (to je tudi malce tajming related), pa predvsem je veliko pogovarjanja. Je pa zanimivo, da ima igra tri dele (poglavja), ki se dogajajo v različnih časovnih obdobjih. Definitivno ni klasična avantura, zato je normalno da ne sede vsakomur. Meni je bila top, bolj ali manj zaradi settinga in ker je neke vrste who-done-it (kar precej je čutiti vpliv romana Ime rože).

Ha, to lahko (žal) samo sanjamo. Ajde, bilo je nekaj namigov okrog štirke :

Meni The night is grey ni in ni sedla. Začne se zanimivo, grafika všečna, dobra taka scarry zgodba ... Ampak me je začelo že hitro ubijat odbijat, ker je na "tajming" narejeno. Nimam rad takšnih pristopov v point and click avanturah. Kakor seveda tudi ne karkšnih koli arkadnih elementov. Grem pa zdaj še enkrat skozi Kentucky Road Zero. Ta je res odštekana.

Zdaj je cel nek hype okrog nove knjige Never Flinch. Dvomim, da je kdo od mn3njalničarjev že bral, ampak kolikor sem čekiral so mnenja deljena. Knjiga drugače spada v Holly univerzum. Radoveden sem, kdaj bomo dobili SLO prevod.

Aja, to je res. Ampak recimo da enico obrne v enem dnevu mu ostane še precej poletnih dni. Pa Larrya lahko tudi vržemo med poletne. Ajde, starejših verjetno noben ne bo več preigraval, ampak risankasta Love for sail (7) je komot za preigrat. Plus Wet dreams don't dry twice (komplet tropsko otočje), s tem da je ta spet močno povezana s predhodnico Wet dreams don't dry.

Broken Sword 2 (The Smoking Mirror) je čisto poletna. Gusarski tropski otok, pa potem južnoameriška đungla, ni da ni.. . Ajde, v poletnih dneh lahko preigraš tudi Runaway. Od "novejših" pa je tukaj tudi manj znana Not another weekend. Čeprav se vse dogaja v enem samem hotelu ima zelo poletni feeling.

@Levitan: Od Goloba je meni še vedno najboljša kar njegova prva. Torej Jezero. Ampak je pa skorajda nujno, da jih bereš po vrstnem redu izhajanja, ker če ne drugega se liki razvijajo in obstaja tudi precej povezav s prejšnjimi zgodbami (sploh pri zadnjih delih). Za Demšarja bi pa načeloma rekel, da je iz knjige v knjigo boljši. Prva (Olje na balkonu) je pravzaprav kratka in slog nikakor ni najbolj izpiljen. Glavni liki se seveda prav tako kot pri Golobu razvijajo iz knjige v knjigo. Zadnje tri (Cerkev, Tajkun in Estonia so načeloma celo neke vrste trilogija; glavnina dogajanja je namreč imaginarna vas Vodnjaki). Tu in tam zna vseeno malce zabluzit, zato knjige nekako nihajo po kvaliteti. Radoveden sem, kaj bo prinesel Vrelec življenja (ta najnovejša, maj 2025). V bistvu se pri Demšarju absolutno čuti vpliv Agathe Christie (zato tudi del psevdonima), dočim je Golob (sploh na začetku) šel bolj v smer skandinavskih kriminalk. Po drugi strani pa je Dolina Rož čisti poklon (ali rip off) Phillipu Marlowu (privatni detektiv, zabačena pisarnica, fatalna ženska...). Konec koncev pa se pri obeh avtorjih že malce čuti, da se počasi izpevata. Bo treba nekaj čisto novega spisat! Rdeča kapica mi ni sedla. Mislim, da sploh nisem prebral do konca in zato seveda ne morem sodit. Zame je bil tudi minus, ker so dialogi napisani v italic, namesto v klasičnih "narekovajih". Čudn sem pač. (italic v knjigi mi namreč vedno pomeni notranji dialog, torej razmišljanje po tihem).

Jazt pa zdaj že v tretje preigravam Thimbleweed Park. To je res ena taka "oldschool" LucasArts zadeva. Kapo dol avtorjem! Plus je tudi dolžina, odličen voice-acting in dejansko lahko/moraš igrati s preklapljanjem med več liki. Endgame je sicer malce tako-tako in o samem koncu bi tudi lahko debatirali... Ampak ajde, čisto in povsem idealna avantura itak ne obstaja. Za preigrat je seveda tudi kratek (free) odvrtek Delores: A Thimbleweed Park Mini-Adventure.

Jaz sem ravnokar počekiral moj privat arhiv e-knjig in imam 6,3 giga materiala. Večinoma so bile te knjige itak že naložene v omenjeno sharing_is_caring mapo. Vedno bolj pa žal opažam, da enostavno ni nekih novih e-knjig (v SLO), ki bi si jih vsaj jaz res želel. Trend se je sicer začel lepo in Biblos (kljub vsem neumnostim) je malce zaoral ledino, to je treba priznat. Ampak sedaj pa je zadev vse manj (govorim o teh nekih novih popularnih knjigicah; npr. a'la S.King, recimo Pravljica, ki je nedavno izšla). V bistvu od Kinga v e-pub ni še niti Instituta, Billy Summers, Holly... Saj ne da ne bi že prebral fizičnih, ampak vseeno bi bilo fino imeti vse to zbrano v eni majhni tablici, ne pa da se mi police lomijo od teže fizičnih izdaj. Btw, The Shining (Sijanje v SLO) sem celo kupil e-knjigo na Beletrini, ampak na mojem bralniku ni delovala in so mi vrnili dinar.

Glas. Govor. Vem, da je težko, @Hernire, ampak naredi vsaj nekaj, da se ne bo slišalo kot nosljajoč župniški govor. Jebiga, iskreno povedano me to edino moti. Poskusi neko dinamiko ustvarit, žal nimampojmakako. Vse ostalo OK.

Kam npr. pa spada Ken Follett (trilogija Stoletje)? Verjetno fikcijski zgodovinski roman, ali? Ta žanr mi je namreč zelo OK. Npr. tudi HHhH od Laurent Bineta mi je res top knjigica.

hmmmm...