lizz

"Nimava kaj dolgoveziti," mu je dejala, ko je med nekajminutnim molkom bolščal v njeno oprsje. "Za fuk sva se menila, ne?" Spletna prepogumnost je v trenutku izginila. Želel si je pripomniti nekaj izjemno nadcarskega, pa mu je mednožje predivje vzhodilo, da bi bil sposoben karkoli izdaviti. Nasmehnil se ji je in tihoma izdavil: "Ja, seveda. Zato sva tu." Na živce so ji šli diplomatski odgovori. Vedno so nakazovali na skrivanje nečesa. Navadno na nesposobno mladež, ki se bo prvič dotaknil gole kože nasprotnega spola. Dasiravno si ga je zaželela, jo je v trenutku minilo. "Glej, ne zameri, ampak meni resnično ni do neizkušenih moških." Odkašljal se je, pogoltnil slino in želel nekaj izjaviti. Pa si je premislil. Se naslonil nazaj, naredil požirek piva, zaigral skuliranega frajerčka in iz žepa potegnil cigarete. S počasnimi gibi je uprizoril deanmartinovskost pred njo, da bi prikril svojo negotovost. Lahkotno je spuščal dim iz zategnjenega vdiha cigarete, medtem ko jo je gledal, kako začenja zavijati z očmi. "Si vedno tako neučakana?" Končno mu je uspelo stransformirati energijo čakre negotovosti v auro frajerizma. Tisti trenutek ga je brigalo, ali mu vsa okolisedeča babčeta bulijo v prenapete kavbojke. Važno je bilo, da izpade zmagovalec. Oči so zaključevale looping, nagnila se je naprej in lahno dvignila glavo. "Mislim, da imaš muho v kavi," mu je rekla hudomušno, medtem ko se je namerno dvignila s stola in nagnila naprej. Komajda se je zadrževal, ko se je dvigala nad kavo in jo je lahko buljil v dekolte. "Zanalašč, kaj?" "Če imaš pa muho v kavi." "Hehe, seveda. Muho." "Potem pa dober tek, ane." "Hvala. Bi ti tudi kaj pojedla?" Zaslišal je fanfare. In pavke, ki so stopnjevale ritem. Zmagal je! Ve, da ona to hoče. Bil je najboljši in najmočnejši žrebec med konji. Nič ga ne more ugonobiti. "Ne, hvala. Nisem lačna." In spet je bila čudna tišina. On je vedno bolj negotovo kadil, še posebej potem, ko je začela pogledovati proti telefonu. "Se ti mudi?" jo je poskušal pogumno vprašat. "Se mi bo počasi začelo." V trenutku mu je ubila veselje do vsega. Postal je najmanjša smet okrog njenih oboževalcev. Želel si jo je podret, pa je v trenutku izgubil potrebo, željo in še veselje. Hotel se je zventilirati, kot je to počel na spletu, varno skrit za štirimi stenami svoje kletne pisarne, pa se je zavedel, da v javnosti to ni najbolj prijazno obnašanje. "Ne boj se, saj je še veliko punc na spletu." Ne noooo! Vse je šlo po zlu. Kako naj sedaj to oddirjajočo se reko spelje na svoj mlin? Prej bi verjetno dobil od ostarelega gej soseda delo-pih kot pa še kak nasmešek ali pa objem od nje, preden jo dokončno izgubi. Gledala ga je, zavedajoč se, da prekmalu obupa. Pomislila je na tisto spletniško predstavo, ki ji jo je izriseval z besedami vsak večer in jo pospremil s sliko trdega kurca. Kje je ta kerlc, ki mi dela lušte vsak večer, je razmišljala. Hotela je vztrajat v podjebaškem pogovoru, pa ni našla teme. Praznoslavje ali praznoumje res nista bila njena aduta. Da bi se vsaj pogovarjala o kodiranju, kamoli igraštvu. Nekaj, kar je zanimivega in kar spodbuja mentalno aerokrobatiranje in besedne dvoboje. Pa nič. Samo govoričenje tja v en dan. Brezveze. Blip, se je slišalo iz njenega telefona. "Je to naznanilo konec najinega srečanja?" Postal je siten. Želja po prijaznosti je pojenjavala. Res boš tako hitro obupal, si je mislila. Resno se ne boš niti več trudil? Norela je v sebi. Hotela si ga je stestirat. Kontrola kvalitete, kot je potekstovala prijateljici tovrstne kavofuke. "Očitno. Tole ti častiš, ne?" "Pa naj ti bo."

sadhu a sem lohk tvoja najboljsa prijateljica

zablipnilo je