Flegma

Tako na izi, eno poglavje na večer ali dva igram A Plague Tale: Innocence in me je igra povsem prevzela. Prav komaj čakam, da zadevo danes spet poženem. Grafika in glasbena podlaga kot se šika, lih prav casual težavnost, da na počivalniku nestresno vihtim plošček, pa res kul zmes pripovedništva in puzlaste akcijske pustolovščine/skrivalščine. Všeč mi je, da ima vsako poglavje nekakšen sebi lasten »flavour«, najsi bo to ton zgodbe ali rahlo različen poudarek na gameplayu (pogosto pogojen s tem, kdo od npcjev te še spremlja). Ta, sicer bolj ali manj subtilna razgibanost mi zelo dogaja in me prav

Ne igram lih veliko iger ki povzročajo rage quit-e – prav enkrat moram ta dark souls sprobati, da vidim, kaj je na tem – ampak par let nazaj sem obrnil Ys I Chronicles+ in Ys II Chronicles+ Dvojka niti ni toliko panika, ampak enica, final boss Dark Fact ... mislim, da sem špil obrnil samo zaradi statističnih pravil. Namreč, če velja reload → ∞, postane statistično nemogoče, da ne bi enkrat uspelo. Pomoje sem samo zato premagal final bossa.

huh, kaj vse imam v možganih shranjen. kdaj se je to že igralo. Je pa Realms of the Haunting res kulten naslov. Mi je še danes žal, da sem prodal box različico. Sicer pa vidim, da je spet na voljo, tako na gogu kot na steamu. Ena bolj lahka... no vsaj, za tistega, ki je igral, art design je bil dokaj unikaten:

Space Quest zgori je trojka. Je tole Realms of the Haunting?

jp, to je Farming Simulator 22. So bili tudi prejšnji že open world. Gradiš lahko po svoje, se peš premikaš, jahaš, voziš karkoli se ti poželi. Delaš na farmi, hodiš v mesto prodajat, kupovat itd. Skratka, naredili so pravi "playground" in bogvekaj se bo še mod skupnost spomnila. Je že sedaj na youtubu nekaj videov, ko folk počne vse živo tukaj, le kmetuje ne, sploh v multiplayer načinu :). Je pa res, da ni niti pod razno to life sim. Le farm sim. Aja, je pa kul, da so tokrat prvič letni časi vključeni. Tako lahko recimo pozimi plužiš sneg, ali odpravljaš polomljeno drevje po blizardu in podo

geee, danes izšel za mnoge letošnji GOTY, pa še nobene slikce traktorja tukaj? evo, zato en Zetor: (eh.. se mi ni dal na nivo danes, pa sem se samo malo po mapah fural, in je sploh tale – alpska – na prvi pogled prav kul videti)

ja, mi se vsi poznamo in smo že prej igrali za mizo, tako da nismo random neznanci. Sicer se pa strinjam, je zelo pomembno, kako se grupa ujame. Na tem visi vse, a je igranje kul ali ne.

vem da ni lih tehnično gledano tole igra ampak vtt ampak v namizniku ni teme, po drugi strani čisto lepo paše pod »trenutno igram«, saj špilam preko compa Torej trenutno igram že kake pol leta približno enkrat tedensko Curse of Strahd (Dungeons & Dragons 5E) kampanijo na Roll20, in moram reči, da se mi prav dopade. Horor depresivno vzdušje deluje, po že kar nekaj sešnih pa se mi zdi, da so tudi npc-ji lepo »oživeli« (je pa res, da imamo izkušenega DM-ja), še posebej tisti, ki jih pogosto srečujemo, poleg tega pa ima kampanija dokaj uravnoteženo zmes boja, role-playinga in razi

Prevedel Boštjan Gorenc aka Pižama aka StricBedanc, posledično Pratchett tudi v slovenščini zveni, no, pratchettovsko. Jako fino, dasiravno gre za otroški/mladinski vnos v humorno fantazijski svet Discworlda (ki je sicer namenjen odraslim), a avtor v tem oziru deluje dokaj Gaimanovsko, kar pomeni, da znajo v knjigi uživati tudi – če ne še bolj – tisti, ki so že krepko nastanjeni v segmentu starcev.

Abercrombie je spisal Red Country. Tudi če spiše samo še ščiše, mi je zaradi te knjige legenda. (Ja, vem, da ta knjiga mnogim ni dogajala tako kot ostale iz prve šesterice (razširjene) The First Law serije, a meni je bila ta kombinacija vesterna in fantazije povsem ubijalska.) Sicer pa, prebral Jakob Konda: Padec magije (Skrivnost Srži, knj. 2) Kaj naj rečem? Super domača fantazija, ki temelji na slovenski mitologiji. Gre za "old school" fantazijo, ki je po duši sorodna Tolkienovemu pisanju in ne vsebuje superepskosti, neskončno nastopajočih in/ali cinizma t

Streets of Philadelphia, par dni nazaj

Jaz ravnokar berem nadaljevanje Padec magije in mi zaenkrat še bolj dogaja kot prvi del. Že ta mi je bil zelo všeč, kljub temu, da me je malo motilo, da je glavni junak naredil kanček preveč nespametnih odločitev, tega pa zaenkrat še ni bilo. So pa opisi narave in krajev, po katerih se med branjem potikamo, res odlični. Nadaljevanje doda precej tridimenzionalnosti tudi antagonistu, in me prav zanima, kako se bo razvilo in razpletlo vse skupaj. Skratka, zelo fajn.

Codenam Iceman je imel res frustrijajoče arkadne oz. simulacijske vložke. Sicer sem že veliko pozabil, ampak tisti del, ko si s podmornico se mi zdi lovil eno drugo, ima pomoje pri meni rekord po število loadov po game overju. Geee. Kljub vsemu pa mi je špil zelo dogajal, čeprav sem moral ogromno pogledovati v Moj Mikro , da sem se prebil skoz. kul zadevica, ja. Jaz sem jo sicer imel na PC-ju, kjer je bila znana kot James Bond: The Stealth Affair, je pa žal edina od Delphine, ki sem jo preigral. Upam, da se jih bo kdaj dalo dobit na kakem GOGu ali steamu. Pa če smo že pr

The Dagger of Amon Ra te proti koncu preseneti s vprašanji, s katerimi ti mora biti povsem jasno, kaj se je zgodilo. Če odgovarjaš narobe, ne moreš nadaljevati. Je treba biti kar pozoren med igranjem na vse namige in orenk dedukcijsko sklepati. Si me pa spomnil, da The Colonel's Bequest še nisem preigral. Se mi zdi, da je poleg Conquests (lol, vsi ti questi) of Camelot to edina Sierrina avantura, ki je še nisem končal. Me je pa pred časom podobno popadla želja, da bi se lotil Sierrinih avatnur po datumu izida. Potem sem pa naletel na ene sila zanimiv Robertin intervju, kako je ona

ja Hobbova si vzame čas, so mi pa Liveship traders ena najljubših fantazijskih serij. Res, super koncept (in razplet) ter fantastični liki s čudovito izdelano osebnostjo