berghaus

Sej iskreno povedano največ zaradi nejevere. Nimam nobenega znanja iz vrtnarjenja, "kompostiramo" pa že odkar smo v hiši in ko sem nekje zasledil, da imaš lahko kompost, uporaben za vdelavo v vrt v treh tednih sem si rekel samo ja veš de. In pol še tipo vtakne roko v kompostni kup in se opeče. Kao. Ok, ne zgolj zaradi nejevere, okoli sebe imam ogromne količine travnega odkosa in suhega listja v neomejenih količinah. Glede na to, da smo končno vzpostavili vrt, ki ima izredno slabo, glineno zemljo in bi potreboval dokaj hitro velike količine predelanega komposta, sem si rekel, kaj če bi poizkusil. Plus stroški za izdelavo mrežnega komposta so smešno nizki. In če zadeva dejansko pije vodo, bi bila to idealna rešitev, đabe material, prostora je več kot dovolj, vložek je večinoma delo, ki mi dogaja......mah kar težko za verjeti. Zaradi tega sem se poizkusa lotil malce bolj konkretno. Naš klasični "odvrzi in pusti" kompostnik je bolj kot ne zbiralnik smradu in pocarije in predvsem prepočasen za količine, ki jih potrebujem. In ne bom lagal, presenetilo me je. Ja, v tem času sem že pregledal nekaj video materiala izdelave vročega kompostnika in približno spoznal cake, prav tako naletel na kopico "daj to notri", "tega ne smeš dati notri", "premeči vsake tri dni", "ne smeš premetavati na tri dni", "pokrij", "ne smeš pokriti"......pač klasika pri youtuberjih. Skoraj garant sem bil, da bom kaj zaštrikal. Še danes nisem čisto prepričan, da bo popolnoma ratalo Tisti, ki razturate ta segment se zdajle verjetno mahate po čelu Vseeno, zadeva resnično deluje, imeti skoraj 70 stopinj v kopici trave in slame, po desetih dnevih ne prepoznati strukture in predsem ne zagiftat sosedov, vsaj zame manjši mind blown. Ampak ok, bom raje počakal do konca, predno pokljukam tole avanturco. Prejle zjutraj smo bili že na 55 stopinjah. Zdaj sem v lovu za lesom za izdelavo dvignjenih gred ter cca parimi kubiki lesnih sekancev. Trenutna revšna: Edit: 24 ur po premetu smo na 60 stopinjah.

Torej 12 dan, tretje obračanje. Odstraniš mrežo, dobiš velik mafin: Sredica praktično nerazpoznavna, razpadla. Edina strukturna stvar je slama na vrhu, ki je bila dodana 4 dni nazaj in par koščkov kartona ob robu, prav tako dodan 4 dni nazaj: Sprva poberem obrobo, ki se najmanj predela in jo vstavim v novo kopico kot sredinski del. Vse skupaj vzame 10-15 minut: Termometer v kopico, ta mi bo dal vedeti, če sem kaj zafrknil. Začenši s 40 stopinjami, bom videl kje bo čez 24 ur: V nedeljo 4. premet in nato v sredo 5. premet. Če bo po petem premetu še vedno držal temperaturo, bom nadaljeval, v nasprotnem primeru je porabil zaloge za termofilne bakterije in ga lahko vskladiščim za uporabo. So far so good.

Naša dva bi oba umrla, če bi se šli domače vračarije. Čelna vstava, izguba utripa, krvavitev. Obakrat je bila odlična ideja, da nimam pri porodu kaj delati zraven. Sem pa bil v neposredni bližini porodnišnice. Precej živčen.

Saint, takole nekako je plan pri nas, brez avtomatskega namakanja, trenutno v iskanju macesnovih plohov, če ne bo nič cenovno primernega bom delal iz svojega hrasta. Hosta, skupno bo minimalno 18 dni, potem gre počivati. Sestavil pa sem ga takole: Zadevo sestavlja del že predelanega komposta, fermentacija iz organkota, potem pa si v slojih sledijo ogljikovi in dušikovi deli, po kmečko travni odkos, dekorativna slama, mulčeno zeleno listje in vejevje, ščepec javorjevega žaganja in vmesni posipi bokashija. Jeseni bo večino rjavega dela nadomestilo odpadlo listje, dušikov del pa kavna usedlina. Takrat bom razširil kompostnike na maksimalne premere.

Wow, 24 ur po obračanju, 9 dan kompostiranja: V sredo (ali četrtek, odvisno od padca temperature), ob tretjem obračanju, fotke strukture komposta, ki je že zdaj težko prepoznavna. Malce sem presenečen nad vsem skupaj.

Vikend v duhu vrtičkanja, včeraj opravil drugi premet kompostnika, ko je iz sobotnih 64 stopinj počasi zlezel pod 60 stopinj. Potem preštihali proste gredice, poflancali solato, deloma zastrli proti polžem. Naredil še dva kompostnika, zdaj smo pripravljeni za jesen.

Končno stanje, premetano predvčerajšnjim, jutri ponovno, plus izdelava še dveh. Kar je super, velikost je izi nastavljiva vse do 1,5 metra premera

Mi smo bili v dveh, kamp Kolpa, urejeno, lepi dostopi v vodo, ni da ni: http://www.kamp-kolpa.si/ in pa kamp Krasinec, majhen, družinski, urejeno, meni osebno je bilo top, ima pa bolj smotan dostop v vodo, vsaj tako je bilo 4 leta nazaj. Koliko berem komentarje je folk še vedno ful zadovoljen, cene pa zelo mamljive: https://www.avtokampi.si/kampi/kamp-krasinec#tabs-camp-content-reviews Pa sori za pozen odgovor, prejše šele našel tvoje vprašanje.

Rabiš kamp za odklop ali bolj družinska atmosfera? Mi smo sprobali dva, v obeh smo se imeli super fino, sploh v Krasincu, gre za mali, družinski kamp, precej mirna zadeva. Gre pa za info izpred 4 let, vprašanje kako je zdaj tam. Po komentarjih sodeč so še vedno top: https://www.google.com/search?rlz=1C1GCEU_slSI820SI820&tbm=lcl&sxsrf=ALeKk02VdI6Lh1hGwdEwowpYTEFQLxmePw%3A1590558695732&ei=5__NXpT_K-uxrgTpy6rQAw&q=kamp+krasinec&oq=kamp+krasinec&gs_l=psy-ab.3..0i203k1j0j0i22i30k1l3.79806.82326.0.82554.13.13.0.0.0.0.152.1362.5j8.13.0....0...1c.1.64.psy-ab..0.13.1358...35i39k1j0i67k1j0i131k1j0i131i67k1j0i10i203k1.0.E0xlrNYhPJk#rlfi=hd:;si:4915611436972040536;mv:[[45.594652977319036,15.284680808835047],[45.59429302268097,15.284166391164945]] Drugi je bil kamp Kolpa, tudi super, urejeno, lepi dostopi v vodo...... https://www.google.com/search?rlz=1C1GCEU_slSI820SI820&tbm=lcl&sxsrf=ALeKk00gR38pGizVIkGSv_8UrgO1MobEZA%3A1590558832448&ei=cADOXrP7GpDSrgS8v6qgAw&q=kolpa+katra&oq=kolpa+katra&gs_l=psy-ab.3..0i22i30k1.14668.15420.0.15774.5.5.0.0.0.0.122.519.2j3.5.0....0...1c.1.64.psy-ab..0.5.517...0j0i67k1j0i203k1j35i39k1j0i10k1.0.JUBHUa3iemQ#rlfi=hd:;si:719320532255582270;mv:[[45.46117693522826,15.265265247793735],[45.44952683978722,15.244086525412143]]

Dej pošeri še kaj podobnega, ta je bil carski.

Tole sem posredoval frendici, ki izredno rada bere erotične romane (kot skoraj vsaka ženska): In kako se ti zdi? Odfukal se mi je že na začetku. Kje si to našel?

Polži...... Tole verjetno že marsikdo pozna, zato mi ni jasno, zakaj noben tega ni že omenil. Ali pa sem spregledal. Za meni podobne, tale informacija. Obstaja 100%, humana zaščita za vaše vrtove pred polži, vsaj za tiste, ki imate kakršnekoli dvignjene grede. Rešitev je tok stupidno enostavna, da glava peče. Kje mi to prej ni padlo na pamet.... Elektrifikacija gred preko 9V baterije. Ker so polži izredno občutljivi, je to perfect varianta za odganjanje teh požeruhov. Ena baterija lahko poganja množico gred in zdrži celo sezono. Izredno enostavno se da predelati tudi obično solarno vrtno lučko, za tiste, ki imajo radi light show na svojih vrtičkih.

Drži, enostavno potegnem palico ven in odprem mrežo. Zadevo potem premečeš s to razliko, da zunanje dele mečeš v sredino, da se predela tudi obroba. Naredil bom še dva takšna kompostnika, ker bomo na začetku potrebovali precejšnje količine komposta za dvignjene grede, jeseni namreč dobimo ogromno zalogo zelenega in rjavega materiala, ki bo osnova za spomladanski kompost (če bo ratalo) potem bosta ostala samo še dva, zadeva se namreč zelo enostavno odstrani. Planiram, da bi imel v jeseni pripravljeni dve veliki kompostni kopici v velikosti 1,5 kubika. Sprotni odkos ni problematičen, zgolj vmešavaš skupaj z rjavim delom v obstoječo kopico. Vodo imam zastonj, prav tako zeleni in rjavi del, dokupil bom zgolj bokashi, v tej testni ga je cca 1 kg. Lahko bi dobil tudi gnoj, ampak se ne bi preveč igral z njim, ker nobeden nima odležanega. Že tako me je malce stisnilo, ko je temperatura v manj kot 24 urah zlezla na 60 stopinj. Žaganje je precej delikatna stvar v vročem kompostu in samo upam, da ga nisem dal preveč. Zato pa testiram kako in kaj Kot zanimivost, organkota smo po 4 letih privlekli iz špajze, takrat smo jih založili zaradi adaptacije, presenečenje je bilo to, da je bil en poln. Odprli smo ga z malce strahu, notri pa prav čudovito sfermentirani kuhinjski odpadki izpred 4 let. Brez kakršnegali smradu, plesni ali kaj podobnega. Ne bi si mislil.

Skoraj, natančneje 130 cm. Gre za testno vroče kompostiranje, trenutno teče drugi dan, predvidoma v četrtek ga premečem v pripravljeni drugi kompostnik. Prvič delam to, valda po precej branja in ogledov posnetkov. Zadevo sestavlja del že predelanega komposta, fermentacija iz organkota, potem pa si v slojih sledijo ogljikovi in dušikovi deli, po kmečko travni odkos, dekorativna slama, mulčeno zeleno listje in vejevje, ščepec javorjevega žaganja in vmesni posipi bokashija. Trenutno smo nekje pri 60 stopinjah.

V petek končno nabavil vse potrebno za postavitev vrtnih mrežnih kompostnikov, v soboto potem zmetal skupaj. Počasi bo treba v lov za macesnovimi plohi, priprava za jesensko predemoliranje vrta.

Hosta, v lažjo odločitev, DPreview je pred kratkim objavil ponovni primerjalni test teh treh kamer, v njem boš lahko našel tisto, kar odloča za tvojo uporabo. Nobena ni idealna, je pa vsaka po svoje odlična:

Pri teh drugih je EVF fantastičen, samo A7III ima low res EVF. Imel sem priliko videti Nikonovega na Z6, lepota, 3.5 mil. proti Sonyjevim 0,8 mil.

Sam posedujem Sony A7III, dve prime leči in enega zoomaša, precejšnja investicija, ampak sem si takrat rekel, enkrat v lajfu si bom privoščil top zadevo (nabavil 2 leti nazaj). Sicer nisem novinec pri brezzrcalnikih, imam še Lumix FZ2500, kateri je naš potovalni fotič. vseeno, ko presedeš iz DSLRja, sploh v segment, ki ti ga je naštel Dzaver, je prehod precej manj "stresen", kot večina misli. Sploh ko se navadiš na viewfinder, ko vidiš kako enostaven postane manual focus, ko ti pomaga zebra, histogram v živo, noro odzivni autofocus, tega je še in še, takrat je težko iti nazaj na DSLR. Sam včasih še vzamem v roke svojega starega Nikona, ampak dokaj hitro konča vrnjen v torbico, žal. Glede stekla sploh ni več take bojazni, adaptorji so preživeli svoje otroške hibe, adaptira se lahko skoraj večino tega, kar potrebuje nek navaden smrtnik. Kot zanimivost, sprva sem planiral nabavit DSLR, ali Nikon D500, ali D850. D850 me je ubil s svojo glomazo. Precej bolj sem se nagibal k D500, potem pa sem dobil za probo (tik pred izdajo Sony A7III) od frenda Sony A7II. Odločil sem se počakati na Sonyjevo predstavitev, ki me je prepričala. Dokončno so odločili revjuji na Youtubu, fascinacija folka, in v septembru tistega leta sem šel v nakup. Folk je najbolj spluval Sonyjev meni s katerim sam nisem imel nobenih problemov, čeprav sem prešaltal iz Lumixa Panasonic, ki ima enega najboljših. Kamera se lahko skustomizira do amena, sploh ni potrebe po menujskem bluzenju in je totalno prirejena moji uporabi. Mi je bilo kdaj žal, bi izbral kaj drugega? Niti najmanj, meni osebno best of the best z eno samo hibo, low resolution viewfinder. Tu bi lahko spekli not nekaj več pixlov. Karkoli od zgoraj naštetega nabaviš, boš super zadovoljen.

Impregnacij se za grede ne uporablja, kot je Hosta omenil. Sicer obstaja kao eko impregnacija, ki je bolj kot ne zmet denarja stran. Vse ostalo je počasno doziranje strupa in težkih kovin v vašo zelenjavo. Če vas že interesira smrekova greda, se priporoča uporabiti celce, oziroma okrogline, definitivno ne uporabljati obrezancev. Razen če jih boste po dveh sezonah zmetali skupaj v kompostnik in delali nove. Vrt obilja tudi sam priporočam ščekirati, tudi če ne vrtnarite po sistemu brez okopavanja, kopica dobrih nasvetov. Takenako kanal Aljaž Plankl, kjer je tudi ogromno informacij. Govorim o slovenskih vrtičkarjih, tega je drugače nebroj.

Ne. Macesen, hrast, kostanj (pokanje).

Ja, eni imajo take IG profile da samo gledam in se čudim. Ful bi rad več fotkal, pa sem len ko gnoj

Po Saintsovo se bomo tudi mi letos jeseni lotili vrta. V času karantene smo končno zastavili, prekopali našo ilovnato zemljo, bolj za šalo kot zares vrgli notri redkvice, ki bodo kmalu, polži lomastijo po solati, od nje bo bolj malo Jeseni pa sledi predelava, gremo na dvignjene (ne visoke) grede v sistem brez prekopavanja, v izdelavo svojega komposta, tako da bi bili za pomlad naslednje leto pripravljeni. Zaenkrat slikovno uborno: