HellAngel

Loh bi vsi fuknl na kup te vavčerje pa kupmo istro. Al pa vsaj savudrijo.

Ja, zagradiš parcelo. Postavš ograjo, tablo prehod prepovedan - privat lastnina in zahtevaš pri lokalnemu PD da naj spelje planinsko pot drugje. Zavoljo dobrih odnosov in miru PDji z lastniki parcel dost dobr sodelujejo tud v smislu, da če lastnik parcele izrazi nasprotovanje da planinska pot poteka njegovo lastnino, to tud upoštevajo in tam ne gazijo.

Ne vem, kolk je zahtevno urejanje takšne poti pametnjakovič? Za vsako urejanje poti si je treba vzet čas, prit tja in znosit opremo. A moti te da se ti par cuckov uščije v gmajni? Dej se mal zresn. Da so ti pa markacisti popucali pot, se jim pa zahvali, ker so naredili to kar bi moral (kot lastnik parcele) nardit ti - spucat in očistit hosto. Če ti gre pa tok na jetra da gre čez tvojo privat parcelo planinska pot, pač zagradiš parcelo pa basta.

V sklopu planinskih društev deluje en kup markacistov, ki prostovoljno in brezplačno urejajo in označujejo planinske poti. Pod poti, ki jih vzdržuje PD Ljubljana matica, spada npr. tud pot na Triglav. Planinske koče, ki so v lasti PDjev, so pač vir dohodka.

Fck, jst pa takšne izlete delam glih z zdej z mulcem in familijo. Prej k sm hodu po hribih bl sam sem šel na take konce k ni velik folka zahajal. Sam pol k maš mulce pa familijo ti pa velik izbire ne ostane. Lokalni manjši kuclji, neizpostavljeni hribi in cilji izpod dveh ur hoje. Če češ zadostit vsem tem kriterijem, ti preostanejo bolj al manj razne golice, slemenove špice in kamniška sedla.

Mogoče velja za večino NVO, ampak tlele ti loh takoj naštejem dve izjemi - prostovoljna gasilska društva in gorska reševalna služba. Za slednjo loh povem da je humanitarna NVO s statusom društva v javnem interesu. Celotna zveza GRS pa v celem letu dobi 700 jurjev od države (+ vojska in policija častita helikopter). Pazi to, faking tričetrt milijona za vso opremo, usposabljanje in pripravljenost 850 ljudi, ki so na voljo za intervencije 24/7. Zdej če je to res ne vem kok glomazen strošek v primerjavi s tem kar družba dobi od dotične NVO, se prec fuknem po štengah / s hriba.

Nikol nisem niti razmišlju da bi kdaj v prihodnosti mulca trackal. Dokler se bo držal šole, dogovorov in ure, tud ne mislim vohunt za njim. Rajš vidm da sam od sebe pove (če hoče) s čim se ukvarja, kaj bere/gleda in kaj ga zanima. Pa tud če ma kakšno zadevo za katero noče da tastari vemo, prou, tud mi smo jih mel - mislm da je to tud en del odraščanja. Sivi lasje zarad skrbi in ugibanja kaj počne in kje se nahaja, pa če je vse ok so pa že stoletja del starševstva.

This. Par tednov nazaj sem se imel priliko peljat v tesli 3 in hudič te od 40 do 140 dobesedno nalima na sedež. Žal je moja situacija takšna, da tud če bi si finančno loh prvošču teslo, si je nebi ker tud prbližn ne ustreza mojim potrebam. A ma kdo katerkol e-avto kot primarni familijski avto? Kako se zadeva obnese v teh primerih?

https://siol.net/novice/slovenija/jansa-ali-sarec-zadnja-anketa-kaze-na-veliko-prednost-sds-525627 Protesti na biciklu JJu očitno niso kaj dosti škodili. Zgleda da je bila vsa medijska gonja s strani rtv res tok prozorna in umetno napihnjena.

Ti je faks ali služba dala kakšna znanja ali veščine, ki ti koristijo v vsakodnevnem življenju (izven službe)? Kaj konkretno?

Pol ga pa nisi prou namestil al si ga pa dal v labavo skalo. Proper nameščen frend je zlo zihr zadeva. Sicer je pri nameščanju varovalne opreme nekak tko ko z airbagom v avtu - mora bit ziher, sam da bi pa namenoma sprobavu pa mogoče rajš ne. Pol pa kr plun v roke. Pred nekaj leti sem si podoben cilj zadal sam da iz 6a v enem letu pridem na 6c. Long story short - ni šlo (po moje sm se zadeve lotil preveč na silo - preveč vaj za moč in premal tehnike). Če ti ni odveč, probi it h kakšnemu inštrukorju/trenerju na nadaljevalni tečaj, kjer se fokusirajo ravno na preboj iz 6a navzgor. Se mi zdi da je preskok iz 6a, 6b naprej kar velik. Zdej vidš zakaj je 50 let nazaj v alpinizmu prevladovalo mnenje da je 6a maximalno kar se loh zleze na frej. To. V trad plezanju / alpinizmu je nekak čez prst tko da plezaš dve oceni pod svojim maximumom.

Odvisno. Po mojih izkušnjah, bolj ko je pot obljudena, lahka in vzdrževana, bolj je časovnica nategnjena. Na kakšnih bolj samotnih ali manj vzdrževanih poteh se bolj približa realnemu.

A to zgleda tko da fotr reče dost je igrc, spat. Po pa fotr nažiga dalje?

S prjatli smo zabijal ure in ure pri računalniku (valda je bil največji đek on ki je mel 486-ko.. bogi njegovi tastari ko so mogl prenašat hordo mulcev), ampak smo useen se dost ganjal tud za žogo in po gmajni. Pol nekje pr petnajstih k sm si nabavu svoj comp, so se začele celonočne seanse. Resda so bila to obdobja preigravanja baldurjevih gat, c&c, gtajev in podobnih zadev. Dolgoročno mislm da mi gejmanje ni nardil nobene škode. Nasprotno, špili so mi marsikdaj vzbudili zanimanje za kakšne tematike, filme in knjige, ki se jih drugače ne bi pritaknil ali pomislil. Pa še moja je zdej ful vesela k kakšen deževen večer rajš zabijem za compom kokr v gostilni. Tko k vas večina pravi - tja nekam do pubertete striktno omejevanje (pol ure dnevno), pol se bo pa mulo že sam znašu kar ga zanima. Kasneje loh s prehudim nasprotovanjem in omejevanjem nardiš več škode, ker če si pubertetnik neki vbije v glavo, bo to tud naredu (če je vsaj pet posto po meni). Dokler gejming ne vpliva na poslabšanje performansa v real lifu, je lohk zelo dobra sprostitev/popestritev prostega časa. Je pa res da komi čakam da s tamalim začneva nauko o d&d pravilih in faerunu.

Če ti je všeč vstajanje ob petih, šestih in delo do poznih večernih ur, kar. To je ko je lepo vreme. Ko je vreme bedno pa itak ne morš nikamor. Delo oskrbnika je loh ful fajn - bolj kot ne zarad okolja -, če si navajen delat. Če si len al pa če mislš da boš kot oskrbnik v hribih lagano izležaval in lajf na izi, pol rajš ne. Drgač pa če te res mika, vzem v roke telefon pa poklič po bajtah če rabjo kaj pomoči poleti. Sm 100% da boš kej najdu, dobrega delavca na bajti še nikol niso zavrnil, če so ga nucal.

Občasno, če je vreme preveč bedno al pa če žena ne da dozvole za celodnevno plezanje v hribih. Kaj rabš?

Iščem tole zbirko stripov (tole je samo en izvod): Na bolhi sicer je nekaj, ampak posamični izvodi. Vem da se je že kar precej let nazaj v knjigarnah prodajala ornk bukla vseh zbranih stripov. Če kdo prodaja, PM me.

Ne, varovalke nisem vezal nikamor (še). Mogoče najdem v prihodnosti kakšno prčkarijo da jo priklopim. Stojalo sem tud sestavil, zadeva je uber stabilna.

Ne vem kako se temu reče, sam mali ma puno dela. Pač en kup ključavnic, zapahov, stikal pa "tazaresnih" prčkarij k so malemu zanimive pa jih ponavad ne doseže al pa ne sme (recimo vtikat prstov v štekarje po bajti, to smo ga že naučil). Obične igrače k jih kupš v štacuni mi gre na živce ker po parih mescih jih prerastejo al pa niso več zanimive, tole je pa dost gadgetov gor da jih preučuje pa razvija motoriko tja nekam do tretjega leta.

Itak da so, na baterije. Ledice majo notr vsaka 2x1.5V baterije, z mal predelave sem jih povezal na štekar in šolter. Tista vtičnica ma funkcijo sam da vtakne štekar od ledice not in da zasveti (se pravi kratko zvezan). Ne, ni na 230V če si to mislu.

Žarimo še ne (deloma ker smo v bloku, deloma ker stari fotri še niso štartali sezone), pri piru bomo čez ca 15 let, govorit se pa še učimo. Sem pa par tednov nazaj za svojga enoletnika zbil skp tole. Po moje bo eden redkih te generacije k bo vedu kaj je to old school telefon.

Ena stvar, ki sem jo prisegel na svojem grobu je, da ko dobim v roke kakšnega avtorja knjig tipa "Kako otrok zaspi" ali "Naj otrok spi celo noč" ali "Zaspati brez joka", mu jo zatlačim v rit in zakurim.