heh, dobesedno v petih postih ste poanalizirali vse tisto, kar vleče kvaliteto slovenskega fuzbala na zacelje matere Evrope.
prvi problem je, da ne uspemo - pa da se jebeš - sestavit niti enega vsaj za silo kompletnega igralca. ali se nam razvije nor tehničar in znalac, a s pljučno kapaciteto polža lazarja, ki ne omogoča niti 30' resnega evropskega žogobrca (Iličić, Ačimović), ali pa razvijemo nekoga, ki ima vsaj za silo odkljukana oba stolpca, pa ima luknjo v glavi (Cimerotič, Šporar).
potem imamo seveda kategorijo zagretih in motiviranih maratoncev, ki pa jim žoga na igrišču povzroča neizmerne težave (Kirmi ipd). omembe vredna je tud kategorija bolnišničarjev, ki le občasno zaidejo na igrišče (Vučkići ipd), sicer so pa na ti z vsem bolnišničnim osebjem. pa seveda ne pozabit še na kategorijo osličkov, ki imajo v sebi nek širok nabor znanj in sposobnosti, a se bojijo svoje sence in bodo verjetno za vedno ostali samo večni talenti (Černigoj ipd).
kako NEironično potemtakem, da je trenutno edini moderni slovenski evropski igralec nek modelček, ki se fuzbala ni naučil v Sloveniji.
slovenski 'menedžerji' so posebna sorta problemov. imamo natanko enega, ki ima odlične (!) povezave, a žal samo z Italijo. zaradi specifik italjanskega nogometa, pa le redki slovenski igralci spadajo v njihov stil fuzbala.
pa daj, ne me jebat, da ne bi Repasi, Celarji, Mlakarji in podobni harali po nekih avstrijskih/belgijskih/nizozemskih/portugalskih ligah, če bi imeli spodobne menedžerje z nekimi malo boljšimi povezavami. naši nadobudneži pa pač odhajajo tja, kamor se jih sploh lahko proda in da se v danem momentu čim več iztrži (Bog ne daj gledat širšo sliko), beri, pade v žep.
NAJBOLJ me pa moti naslednje,- in to sem izkusu tud sam na lastni koži, ko sem se profesionalno udejstvoval v športu; ljudje iz našega okolja so načeloma premalo samozavestni in premalo predrzni. medtem, ko so se Hrvati in Srbi trkali po prsih - kako bodo razbili svoje nasprotnike, da jim ne bo nič jasno (čeprav so jih itak na koncu dobili po gobcu tako kot mi), smo mi mirno in tiho opazovali svojo okolico in bolj ali manj čakali, da se bo vse skupaj začelo. in to manjka praktično vsem našim športnikom, z res redkimi izjemami (in ni ravno čudno, da so te izjeme praviloma Slovenci s koreninami na jugu).
to predrznost in samozavest pogrešam pri teh naših nadobudnežih, ki odhajajo v tujino. pizda, grintaj, grizi, stepi se, ne odnehaj,...ne pa da gre vse v kurac in odigraš v celem letu 70' fuzbala, pa še to v pokalu s francoskimi nižjeligaši.
medtem pa gledaš neko jebeno belgijsko ligo in tam en 19 letni pretenciozni Srb, ki je prišel iz fakin FK Beograda, drma levo - desno, ga ni nič strah in ga prav boli kurac, če mu tam en 35 letni klubski inventar v obliki štoperja neki utruja, da bi moral podat.
