Skoči na vsebino

Hosta

Rumeni jak
  • Število vsebin

    313
  • Dan prve porumenitve

  • Zadnji obisk:

Prispevki od Hosta

  1. Jaz sem jeseni parkiral na enem parkingu v sklopu letališča (hoje 5min) in je bila cena 5€/dan. 100m stran je letališka policija pa mislm da vojaški terminal, to je pa to od varnosti. Pač šodr, rampa in plačilni avtomat.

    • Za crknit smešno +1 1
  2. Sem ja. Bal sem se, da bo roman s precej bolj neoprijemljivo vsebino, pa kar nazorno vodi skozi določene miselne procese. Pa ravno bralec/bralka poglavja so tekoca zgodba, ki je jasno podlaga za razglabljanja o drugih zadevah. Lej se javim ko se mal preberem.

  3. Ok, fair point. Ma saj zgodbe v resnici ni tako malo, tudi modernistična struktura ne dela knjige posebej nerazumljive ali težke. Ne vem, saj mi je jasno, katerih dilem in tematik se dotika skozi te "vaje", ki jih podaja iz poglavja v poglavje, ampak me ne pretrese prav dosti vse skupaj. Mogoče nisem v pravem momentu, malo bom še vztrajal, potem se pa kdaj drugič vrnem in bo mogoče drugače. Priznavam, da verjetno marsičesa ne zaznam in me je precej pritegnila spremna beseda in še kakšne drugi viri interpretacije... Bomo videli.

  4. Vse_je_najslabse reče Dne, 26. 9. 2022 at 13:09:

    Italo Calvino - če neke zimske noči popotnik

     

    Nisem pričakoval da me bo kaka knjiga sezula tako kmalu po Potovanju na konec noči (Celine). Tip se je takoj uvrstil na top 5 mojih najljubših avtorjev.

     

    Quotam ker sem ravno na polovici in tudi sprašujem - sezula zakaj? Meni tako begajo misli ko berem, sem površen?

  5. Fak dosti si videl v enem tednu :D To mi je res taka oko božajoča estetika, betonski brutalizem, pa puščavske barve, pa dozidave na dozidave na dozidave, res ena sama ljudska umetnost. Pa dobro oko imaš za detajle, res si ujel zanimive stvari na fotke. A to je bil samo turistični obisk al kaj bolj konceptualnega?

     

    Gruzija mi je drgač  top 3 destinacij, zaradi katerih bi mi blo vredno zapustit domači zapeček, ampak kaj ko sem razvajena pičkica in mi grejo na kurac čučavci in stres tujega okolja :(

    • Račka +1 1
    • Solzice 1
  6. LOL s temi razprodajanji, tega pa nisem navajen pri nas :D Sem mal gledal pa tuhtal, pizdil čez cene, šel pogledat za Depeche Mode cene, isto vse ene nabito v nedogled, pa še razprodano. A ste prfukneni, človek bi rabil kakšen dan ali dva da pogoltne tako odločitev, a vi pa vse pokupte da je razprodano..

  7. @jlpktnstMZdj mam xps položen pa premal placa za optimalen estrih. Saj nekako sem si naredil v glavi plan kako bomo to rešil in jutr poberem stran 10cm in 2 cm xps, umaknem 2cm pa dam nazaj desetko s pofrezanimj utori za cevi. Estrih bo tako na 75% površine debel 7cm, na 25% pa 5 cm. Zdj sm že nekako prespal to in bo jutr zlaufalo.  Vodovodarju niti ne mislm neki javljat, mi bo že nekak ratalo dokončat do četrtka, pššššt.

    • Račka +1 1
  8. Hja, saj pišeš bolj ali manj tisto, kar nekako vem... Je jasno kaj bi bilo treba naredit, da je narejeno tako kot je prav... Eh. :pinch: Fora je, da je od izoteka do končnega tlaka sem mel točno 21 cm na razpolago, torej placa zadosti. Potem pa kje dva sloja izoteka, pa kakšna neravnina in je kar tak šit ratal, nisem pričakoval.

     

    Evo slika najbolj kritičnega dela. Itak ob robu. Ker se vrata odpirajo ven, bi bil tukaj končni tlak lahko na 7.5 cm. Škoda, da je še dopoldne, malo moram prespat to in potem v sredo očitno odpovedat vodovodarja in tlake. Hepi hepi.

    IMG_20221031_110339.jpg

  9. Jaz sem pri baterijskih vrtalnikih kar velik fan Lidl/Hofer robe. Čeprav mi gre na k. njihov batmobil dizajn, je treba priznat da so robustni. Za kakšno luknjo v steno naredit bo tudi, čeprav se za to potem bolje obnese poceni  udarni električni vrtalnik, torej s kablom. Ampak men je kot moč precej bolj pomembno kvalitetno ohišje in ročaji. Iz te perspektive - v zadnjem času sem uporabljal tri baterijske vrtalnike 1) 10 let star Hitachi, narejen res ubijalsko dobro. Še vedno dela, samo baterije imam nove. 2) Lidl batmobil baterijski, narejen tako kot Hitachi, ampak kakšnih 10% debelejši in večji. 3) Vstopni model Makite, velika in precej bolj občutljiva na udarce.

     

    Jaz imam pa eno klasično težav z višinami tlakov. Summoning @berghaus pa še koga :) Za tlake in keramiko in sistemske na 12cm XPS je bilo predvidenih 9 cm - 2cm sistemske (brez izolacije), 5cm estrih, 2cm keramika. Zdaj z malo neravnin levo desno tu in tam je prostora manj, recimo od 7,5-9 cm. Estrih bi bil potem nekje debel 5 cm, na kakšnem kvadratnem metru tu in tam pa verjetno samo 3,5 cm. Kaj zdaj? XPS pulit ven in tam 2cm tanjšega mi itak ne diši, ker je to kar velik zajeb.

  10. jlpktnst reče Dne, 29. 9. 2022 at 17:55:

    A si rešu? Sej nimaš kaj drugač kot pa kot maš na sliki stackaš stiropor pa si pomagaš z lepilom/1cm stiropori da delaš izravnavo. Edin nimam pojma a se lepi stiropore na tole hidroizolacijo lahko, sem gledal zravn ko so meni delal pa se ne morm spomnit :D

     

    Zrihtal, oziroma morm samo še zgornji sloj zalimat, torej to, kar je v ravnini fasade. Kritična mesta sem potem našel še na ene parih mestih po fasadi - ni blo druge, kot da sem uporabil 3cm XPS namesto 4cm. Ni bla glih najljubša rešitev, ampak je pa vsaj ravnina zdaj lepo ujeta in vogali tud. Prva stranica, ki sem se je lotu, sem bil še zelo natančen :) Zdaj pa v sosednjem objektu s stiroporjem različnih debelih ravnam tla, kjer je razlike 10 cm. Po sredi je bil nekakšen jarek nekoč zabetoniran, zdaj se grem pa sestavljanko z 1,2,3,4 cm stiroporjem :sick:

  11. No zdaj ni ravno, da bomo odkrili kaj novega :) Biblosu lahko marsikaj zamerimo, ampak bi rekel da je Beletrina pri nas edina sposobna takšnega projekta. Odsotnost konkretnih knjig, ki jih naštevaš je sicer kar dober argument, ampak osebno imam relativno dobre izkušnje s slovenskimi e-knjigami. Oziroma tako bom rekel, preko e-knjig je možno raziskovati slovensko mainstream knjižno založništvo, ker se hitro dodaja knjige, ki so v nekem momentu v knjižnicah priljubljene. Posebno kompleksna literatura to ni, ampak iz tega jaz sklepam, da e-izdaja vseeno ni tako poceni. Do nje pridejo res večinoma samo  bolj izpostavljeni naslovi. Za slovenskega Witcherja pa si itak ne predstavljam, da bi lahko imel pozitivno balanco, ni šans da bi tvegali še z digitalizacijo.

    • Račka +1 1
  12. Kakšno je kaj stanje z leposlovnimi e-knjižnimi klasiki v slovenščini? Predvsem fantaziram o kakšnih Karamazovih/Karenini in podobnem špehu v e-obliki, ampak to so mokre sanje, a ne? Format mi ni važen, bolj teoretično poizvedujem. Oz. bi že lotil se nekako kvalitetno pretvorit v epub, če bi našel pdf ali karkoli...

    Zdi se mi tudi, da je nekoč obstajal nek partis/dropbox link s kupom knjig v slovenščini... kaj je blo zares notri pa zdaj nimam pojma.

  13. spacer.png

     

    O Zupanu nisem vedel kaj veliko, potem sem pred parimi meseci na TV ujel malo Nasvidenje v naslednji vojni, si malo prebral o njemu. Lik me je kar pritegnil, k delu me še ni potegnilo :) Potem sem pa na biblosu naključno našel tole knjigo, ki me je prepričala bolj ali manj zgolj z naslovom in opisom, da gre za avtobiografske zapise od mladosti do druge svetovne vojne. Zdaj me je pa tako notri potegnilo, da težko razložim, kako to da imajo njegovi zapisi tako pomirjujoč učinek name. Knjiga ima 600+ strani, popisuje življenje v Ljubljani v 20ih, 30ih, 40ih letih (kavarne, kartanje za denar, kurbe), nekaj njegovih pobegov po svetu in predvsem en kup blodenj o potrebi po pisanju, sovraštvu do pisanja, o fuku s pretepanjem in fuku brez pretepanja, o sadizmu, mazohizmu, tesnobi ob politični nestanovitnosti. Pisanje je večinoma zelo intenzivno, občasno se v mojih očeh malo izgubi, potem pa spet pride nazaj s kakšnim prav pretresljivim filozofiranjem o življenju in odnosih. Ko začneš brat, je občutek kot da bi se priklopil na nek miselni tok neznane osebe. Jezik je tudi lep. Vsekakor priporočam, jaz se moram na vsakih par strani kar ustavit, ker mi da toliko za mislit. Zdaj se prebijam čez zadnjo tretjino knjige, ampak me sploh ni strah, da bi se lahko zaključila medlo ali impotentno ali kakorkoli nevredno do zdaj prebranega materiala. Pet zvezdic, petkica, ful kjut, ni da ni, verjetno zapisana v moj spomin za dolga leta. 

    • Račka +1 4
  14. A je kakšen praktik, ki bi svetoval kako tole najlepše izpeljat - lepim xps na temelj in cokel. Na cokel pride 2x2cm xps položen horizontalno, na temelj pod njim pa 4cm xps, plošče vertikalno. Cca 20 cm se prekrivajo. Med fasado in temeljem je predviden 4m zob, ampak problem mam z lovljenjem zgornje ravnine: zgoraj (med rumenimi fasadnimi ploščami in coklom) je zob cca 5cm, spodaj (med coklom in temeljem) pa max 4.

     

    Z 2x2cm XPS in vmesnim purpenom bo težko dobit ravnino s fasadno ploščo. Lahko bi dal 1x4cm, kar mi ne diši zarad toplotnih mostov na stiku. Del temelja ma izotek zaradi popravljanja v treh slojih, tako da tudi tukaj ni glih neki placa in bi spodnja plošča na preklopu z cokel xps rinila plošče navzven.

     

    Čez pride samo še fasada, kar tud ni več kot 1cm in ni glih da bi z debelejšo fasado lahko reševal ravnino.

     

     

    IMG_20220825_122500.jpg

    IMG_20220825_122729.jpg

×
×
  • Ustvari novo...