Skoči na vsebino

DaCapo

Signoria
  • Število vsebin

    8 874
  • Dan prve porumenitve

  • Zadnji obisk:

  • Dnevne zmage

    1

DaCapo je zmagal 9. decembra 2020

Bitje DaCapo je imelo največ lajkane vsebine!

Sloves med gmajno

2 347 Jezus

1 zasledovalec

Več o članu DaCapo

Nedavni špegarji

Skupaj vzeto 9 229 vohunjenj
  1. Trave se jaz že res dolgo dolgo izogibam. Priznam pa, da sem večkrat kadil (v mladosti) in mi ni bilo baš nekaj. Šut (šat?) od kakšne punce je bil pogojno še ok, ker je bilo zraven mogoče nekaj s hormoni..Pač bolj intimno doživetje. Kaj pa vem.
  2. Nope. Sem pa poznal, ampak dalje kot do Vienne nismo nikoli prišli. Aja, pa Yucatan valda. Sicer čisto na drugem koncu, ampak vseeno... (to sta celo moja bivša sošolca imela nekaj časa prek).
  3. Manhattan je bil nasproti starega nogometnega igrišča (Ljudski vrt firtl). Poleti so imeli super zunanji del (vrt). Masai je bil na čisto drugem koncu. Amadeus neki vmes že v strogem centru. Krpan na drugem bregu Drave. Za Štuk in MKC pa itak vemo vsi.
  4. Pa Benetke v MB na Lentu ne pozabit, tam na tržnici. To je bilo vedno polno.
  5. @uros678: o ja. Točno to. đusvodka, pa stockola (čeprav smo mi to mešali z navadnim poceni rumom; torej bolj rumcola). Pa liter ali dva tistega najcenejšega vina (neko belo namizno, al Beli grozd?)
  6. Ovo Karmen sem v bistvu spoznal v neki diskoteki v MB (mislim da Manhattan). Šele kasneje sem jo srečal v srednji šoli (en letnik pod mano). Trgovska MB, jaz sem bil sicer za aranžerskega tehnika. Enkrat celo vem, da sem manjkal pri pouku in sem šel do dežurnega na hodniku in mu rekel, naj gre gor in mi pokliče Karmen. Ni imel blage veze o čem govorim, ampak je vseeno šel. In potem je revica dejansko prišla iz razreda; jaz sem nekaj momljal in sem jo samo objel in res močno poljubil. Gledala me je s tistimi lepimi okicami in rekla, da se vidimo v petek v diskoteki. Jaz sem bil že celi nahajpan, ampak potem tisti petek je bila pa koma pijana in se obešala na nekega pubeca na plesišču. Ko sem ga odrinil in začel plesati, me dejansko ni niti prepoznala. Je pa nadaljevala s plesom in se mi prav annoying z ritko drgnila po kavbojkah. Takrat mi je nekaj preskočilo in sem jo narahlo odrinil in šel do šanka. Kasneje sem jo srečal samo še parkrat (enkrat je častila rundo pri Benetkah na tržnici, ženske so pile Belle de Jour). Drugič pa enkrat sto let kasneje, ko sem že delal v eni od večjih MB trgovini in sem ravno obešal neke plakate, pa je čisto zafarbala in sva se samo pozdravila. Njenega priimka še danes ne vem. Majkemi, da bi moral napisat neko avtobiografijo. Če bi kdo sploh bral mi je dejansko vseeno.
  7. Šef, šefe... to pa nismo nikoli uporabljali. Edino ena punca je bila Šefica, zdaj ko se spomnim. Ker je celo svojo žensko družbo vedno vodila in usmerjala in je bilo vedno vse po njeno. Luštna pa tudi v tri materne. Jaz sem jo klical Karmenjak (ker je bilo njeno pravo ime Karmen) in je imela res res noro lepe oči.
  8. Itak. Ampak v naši družbi sem vedno jaz bil t.i. šefič. Zdaj dejansko niti ne vem zakaj točno. Očitno sem imel neko karizmo al kaj vem kaj..
  9. Ne spoznava jih in to potem vpliva na prostato.
  10. Valda da se izgovori s K. Ampak neke izpeljanke so bile pač ker smo si preko Irca redno pisali in se je nekaterim ženskam zdelo bolj ljubko, da so v živo izgovarjale s C.
  11. Lol, ne. Ampak sva se takrat imela še posebaj rada. Moje življenje bi lahko komot opisal preko raznih pesmic. Pa če kdo verjame al pa ne.. Npr. ta o prvem maju :
  12. Mhm. Čisto slučajno nekaj razmišljam... Imate še kakšne stike s svojimi bivšimi? Jaz zelo minimalno, če pa ne bi bilo npr. Fejsbuka pa še to ne bi imel. Ajde, bivša žena je drugo in sva v rednem stiku preko sina . Ampak razne mladostniške in tudi kasnejše bivše pa sem na minimumu. Sploh v živo. Ali smo se komplet izgubili ali pa samo res res redko občasno kaj preko teh soc. omrežij. Ahja, pa mogoče kak SMS za 1. maj/novoleto/RD.
  13. Jaz bom Holly kar naročil. Mi je dober lik in od Kinga itak nabavim vse, kar je prevedeno.
  14. Lol. Mene je en kolega vedno klical Psiho (ali pa Psihič). Nimam pojma od kot mu ta ideja, pa tudi vzdevek mi ni bil všeč, ampak on je kar vztrajal in vztrajal. Dočim vsi ostali so me vedno klicali Capo ali pa ljubkovalno Capek. Zanimivo je tudi to, da se s kolegi nikoli (in to res čisto nikoli) nismo klicali po pravih imenih. Vedno samo nek vzdevek. V bistvu imamo tako še dandanes, čeprav se je krog druženja že res konkretno zožal.
×
×
  • Ustvari novo...