Flegma

@Hernire Enico. Takrat je bil to res legendaren špil, en redkih na PC-ju, ki je tudi neigričarje pritegnil pred zaslon takratnih MS-DOS PC-jev, ki so bili za mnoge bav-bav. Pa še igra je bil dokaj kjut.

Cool Spot smo ful igrali. Bila je namreč ena redkih ploščad na PC-ju, ki je takrat krožila naokoli. Preigral ga pa nisem nikoli. Aladdin je pa itak zaslužen, da sem opustil kariero igralca ploščad, in raje ostal pri avanturah in rpg-jih. Sem pa obrnil Prehistorik. Zdajle vidim, da je celo na steamu. U, tole se pa gotovo naloži ob priliki.

Ha, jaz sem se tudi to nedavno nabavil, potem ko smo imeli debato nekaj tednov nazaj tukaj. Nekaj knjig sem že imel, a niso bile vse enake izdaje, tako da sem poenotil zbirko in dokupil manjkajoče. Zdaj imam vse v tem kar všečnem designu (verjetno ne bo več dolgo, ker je že od 2012 – vmes so sicer morali natisniti ad za film iz leta 2017 na naslovnico, kar mi gre sicer na živce, ampak, okej, knjige vsaj niso mavrično barvite, glede na trend, dvomim, da bodo naslednje sploh še The Dark Tower :P) Zdaj moram samo še prebrati enkrat do konca. Na srečo imajo na začetku knjige kar kul obnove prejšnjih delov, tako da ni panike, če se pozabi, za kaj se je šlo. Aja, jaz ponavadi berem po vrstnem redu. Ne od sedem do ena.

Jaz pogosto naročam z amazon.co.uk, pa se Hrvatska posta tako random občasno pojavi Ni pogosto. Ampak je. In vedno švicam, ko je. Namreč, pred pol leta sem naročil en bluray, bili so zadnji izvodi. Res tako, na amazonu je pisal only 1 in stock. Hitro vržem v košarico, plačam, grizem nohte, a bo šlo čez. Juhej, vse v redu. (Po mojem naročilu izdelek na amazonu dejansko postane »out of stock«, na voljo samo še rabljeni za trikratno ceno ali več.) Odpošljejo. By Hrvatska posta. Pošiljke na predvideni dan dostave ni. Je tracking številka, a ne deluje (sem preverjal tudi na njihovi strani). Niti ni pošiljke teden kasneje. Dva tedna. Tri. Nakar dobim obvestilo iz amazona: hvala, da ste nam poslali paket nazaj. Dobili boste refund. WTF?

Ne gre tako, bonus je dejansko op, vsaj za mizo, v igri je gotovo enako Se pa računa tako: 1d20 + različni modifiers - 5 Če je zgornje enako ali večje od AC-ja (armour class, ti se itak razlikujejo od vrste neprijatelja), potem je »hit«. Če imaš dobre modifierje, potem itak pogosto zadaneš, kljub -5 minusu.

O Dave the Diver si čisto premalo debatira. Le @DaCapo sempatja skrbi za omembo najbolj kul potapljača daleč naokoli. Mimogrede, včeraj so najavili, da bo kmalu prišel obsežen QoL update, ki bo izboljšal cel kup malenkosti (meni je najbolj všeč, da boš lahko avtomatično ohranil le dve ribi v ribogojnici za ploditev, ostalo pa bo šlo v kuhinjo , ako boš hotel tako ). In čeprav je to verjetno špil, kjer so iz brainstorming sešna za ideje, kaj naj bo v igri, izbrali res tako, seriously, prav vse kar so načečkali na seznam, , so najavili, da bodo dodali še cel kup novih vsebin notri. Korejcem dogaja. Pa dejansko so precej prisluhnili željam igralcev:

@LordJimy in @JediEagle Daleč največ kupujem na amazonu.co.uk. Je zelo poceni, nobene carine! (nerodnosti po Brexitu so že dolgo preteklost, večji trgovci so se že zdavnaj prilagodili), pakiranje v redu in hitra dostava s sledenjem (slednje je obvezno, nikoli ne kupujem brez sledenja, zato tudi že prej nisem maral Zavvija). Cenovno ugodnejše in kvalitetnejša storitev od Zavvija, ko je ta še dostavljal v Slovenijo. Pa itak imajo stalno kakšne akcije, pač kupiš, ko je znižano. Recimo, trenutno je na primer ogromno Disneyjevih UHD-jev na voljo 2 za 20 £. Seznam je tukaj: Amazon.co.uk: Disney 2 for £20 promotion V praksi to pomeni naslednje: število filmov in končni znesek (ja, končni znesek, torej skupaj s poštnino in davki): 2 filma: 33,32 € – 16,66 €/film 4 filmi : 62,90 € – 15,73 €/film 6 filmov: 92,63 € – 15,44 €/film 8 filmov: 122,38 € – 15,30 €/film in tako naprej Skratka, za UHD-je zelo ugodno. Ostali trgovci, kjer tudi občasno kaj naročim: amazon.de (ki je kar drag), amazon.com (tudi tukaj ni nobene carine!), ebay.co.uk (carina je, ampak kupujem običajno le tam, kjer prodajalec omogoča vnaprejšnje plačilo carine, tako da se pošiljka ne ustavi na carinskem postopku in ni treba plačevati postopka carinjenja) in neposredno pri butičnih založbah (carina lahko je, ali pa je ni). Je pa pri meni tako: če se mi kaj dopade, izdelek dodam na amazonovo wishlisto, in počakam na popust (recimo, ravnokar sem kupil en box set, ki sem ga nameraval že včeraj, a sem imel potem druge opravke, danes zjutraj pa je bil kar 20 funtov cenejši ). Za običajne izdaje je zelo malo verjetnosti, da se razprodajo. Drugače je pa pri Limited Edition izdelkih, ampak to je collector's stuff (ki pač ni cenovno prožen), in tam pač moraš kupiti za polno premium ceno, pa še to običajno v prednaročilu, da je za ziher.

Hej, ne mi novih idej porajat! Da bi še to začel zbirati, potem denarnica kaput. Je pa res, da je tudi VHS scena neverjetno v porastu, ampak to je preveč tržno nišno zame. Sem videl na ebayu, da se nekatere VHS kasete prodajajo za pravo premoženje. Tako, da če imaš kaj redkega, lahko precej zaslužiš . (No, je pa res, da SLO edicije verjetno niso kaj preveč iskane, ker ne moreš podnapisov izklopit . )

Okej, prvi post. 😊 Čeprav mi trenutno najbolj dogaja evropska produkcija iz 50-ih do 70-ih let prejšnjega stoletja, sem letos malo za predah šele prvič pogledal klasiko grozljivk in enega najbolj vplivnih filmov vseh časov: The Texas Chainsaw Massacre (1974). Nikoli nisem bil kaj posebno fan grozljivk, še posebej tistih, ki dajejo prednost krvi pred suspenzom. Naslov filma me je torej odvračal od ogleda. Kakšna napaka. Nemudoma mi je to postal eden najboljših filmov na sploh, da ne omenjam, da sem na imdbju brez pomisleka pripopal zasluženo desetko. Film sem si prvič ogledal na blurayju, par dni po ogledu pa vidim najavo, da bo izšel na UHD-ju. Valjda sem moral to takoj nabaviti. In še enkrat pogledati. 😊 Torej: The Texas Chainsaw Massacre Limited Edition 4K UHD, izdajatelj Second Sight Slika: HDR10 ali Dolby Vision Zvok: Dolby Atmos ali LPCM 2.0 mono Second Sight je ponudil res vrhunsko izdajo filma, nekateri imajo to celo za release leta. Slika: Na trgu obstajajo tri različice: Second Sight, Dark Sky in Turbine. Zadnji dve naj bi bile enaki. Izhodiščni master za vse tri je isti, so pa pri Second Sight na to še dodatno delali na sliki, vidne pa so tudi izboljšave pri stabilizaciji slike. Tudi bitrate je največji. Recenzenti so si enotni, da je film zdaj videti boljši kot prvotno v kinu. A nič bati, 4K master je vrhunski, ne spreminja osnovne slike, ohrani zrnato podobo, le detajli in barve so izjemni. Čeprav se mi je že prejšnji master na blurayu (prav tako od Second Sight) zdel odličen, je 4K še en korak naprej. Seveda ni to film, s katerim bi demonstriral sliko, če ne drugega, je bil posnet na 16-mm trak (torej je že osnova manjša od uhd ločljivosti), ampak tudi grindhouse videz je lahko odličen, če je pravilno prenešen. Second Sight naj bi imel malo bolj živahne barve od Dark Sky/Turbine, kar nekatere moti, da je premalo grindhouse, ampak mene je slika navdušila. Sploh tisti ikonični tracking shot, ko se junakinja iz viseče klopce sprehodi do hiše, je videti fantastičen. Barve te kar posrkajo v sliko. Še posebej na dolby visionu, ki ga disk podpira! Tale kader me je v Second Sight 4K izdaji res navdušil: Zvok: nova izdaja ponuja celo Dolby Atmos, Sem v drugo pogledal tudi tako, ampak mislim, da je to film, ki se ga mora gledati v izvirnem monu. Dolby atmos je sicer kul – ne iz vidika, da bo zvok sedaj izjemno prostorski, ostaja front based, poanta je, da zvok skuša slediti prostoru dogajanja: v kombiju je zvok bolj zaprt, zunaj pa, no, bolj odprt. Ampak vseeno, mono mi je bil bolj všeč. Kričanje mora prihajati le iz slike in ne naokoli. Se mi zdi, da je učinek ogleda boljši tako. Dodatki: cel kup dokumentarcev (tudi celovečernih!), intervjujev, izbrisanih scen, napovednikov, in – ne morem verjeti – ampak kar pet različnih komentarjev! Podrobna analiza tehnikalij izdaje: Fizični dodatki: izjemna, 192 stranska hardcover knjiga s kul designom in polna esejev različnih kritikov, ki film osvetljujejo iz skoraj vseh možnih (družbenih) gledišč. Že ta je vredna cene vsaj nekaj deset evrov. Poleg dobiš še 6 artcards. Je pa tudi škatla lepo oblikovana (vzorec je iz 80s UK VHS releasa), predvsem pa trdna. Second Sight omejena izdaja je bila hitro razprodana, Je pa film na voljo v standardni izdaji v običajni škatli. Unboxing: Ekola, film mi je tako dogajal, da sem nabral še ostale iz franšize (in še eno knjigo): nekaj BD-jev in nekaj DVD-jev (enkrat pa celo oboje). Nekatere je bilo kar težko dobiti ali vsaj za razumno ceno. Vsi bodo prvi ogled, in ne dvomim, da bodo v glavnem trash. Če koga zanima, sam se si že pred časom naredil seznam franšize, da jo nabavim in kronološko pogledam: 1. The Texas Chain Saw Massacre (October 11, 1974) 2. The Texas Chainsaw Massacre 2 (August 22, 1986) 3. Leatherface: The Texas Chainsaw Massacre III (January 12, 1990) 4. Texas Chainsaw Massacre: The Next Generation (March 12, 1995) 5. The Texas Chainsaw Massacre (2003) (October 17, 2003) 6. The Texas Chainsaw Massacre: The Beginning (October 6, 2006) 7. Texas Chainsaw 3D (January 4, 2013) 8. Leatherface (October 20, 2017) (In ja, vem, da obstaja še film iz 2022, ampak me ne zanima, bolj mi dogajajo starejši filmi, že Leatherface sem dal le zato v košarico, ker je bil zelo poceni.)

Ekola, naj bo ena tema za filmsko zbirateljsko kramo, da se ne bo smetilo [slinchev kotiček] v igrovju. Čeprav mnogi radi pravijo, da je fizičnim medijem odklenkalo, smo (sploh letos je tisto leto, ko je prišlo ali je napovedanih nenormalno veliko izjemnih releasov) v zlati dobi filmskih izdaj. (Izjema je le Disney, ki ima vedno večje poslovne probleme in se z vso vnemo trudi – tudi z ukinitvijo fizičnih izdaj, – da bi casual raja plačevala streaming na Disney+ in si v zameno nič ne lastila in gledala celo le cenzurirane različice filmov. Ampak ni panike, vedno več je govoric, da bo podjetje moralo prej ali slej prodati del svojih divizij, sam upam, da se čimprej proda 20th Century Fox, saj kar pri Disneyju počnejo z njihovim katalogom, je preprosto rečeno, kriminal. Ampak pustimo to. Po drugi strani se je pa letos denimo precej strgalo, v pozitivnem smislu seveda, pri Warner Brothers, saj so zelo ojačali ponudbo UHD-jev. No, je pa res, da so oni bili že v času DVD-jev eden boljših hollywoodskih studijskih ponudnikov fizičnih izdaj z res odličnimi dodatnimi vsebinami.) Sam že od nekdaj zbiram filme, ampak malo bolj me je v ta hobi potegnilo lani, ko sem končno posodobil »domači kino« na 4K in Dolby Atmos, tako, da mi je to ponovno dalo zagona. Hkrati pa sem skenslal vse streaming naročnine in denar raje namenim nakupu DVD-jev, BD-jev in UHD-jev. Pač fizični mediji ponujajo najboljšo sliko in zvok, in če si omisliš malo boljšo opremo, valjda si ne boš uničeval cinefilske izkušnje s streamingom. Za množice in casualce je bila zlata doba fizičnih medijev obodbje DVD-jev. Danes pa je zlata doba za poznavalce in zbiratelje. Žal se ta razlika kaže tudi v dvigu cen (ta premik niti ni tako zelo drugačen od tistega pri glasbeni industriji, ko so ponovno postale atraktivne LP plošče) in skoku popularnosti omejenih izdaj. Z drugimi besedami to pomeni, da je postalo normalno, da je cena za film pri omejeni izdaji nekje 40–80 € (še posebej, že živiš v SLO in moraš vključiti poštnino in carino), poleg tega pa povpraševanje pogosto presega ponudbo: dostikrat se zgodi, da za film prejmejo toliko prednaročil, da je razprodan že prvi dan redne prodaje. Nakar ostanejo le še scalperji na ebayju z nenormalno visokimi cenami … Druga sprememba pa je, da so iniciatovo prevzele butične založbe. Te sicer pogosto odkupijo pravice hollywoodskih studiev, ampak opazen je porast ponudbe zapostavljenih žanrov, kultnih filmov, klasičnega programa, evropske produkcije, trash filmov (in žanrov), skratka tistega področja sedme umetnosti, ki je bila nekako zaradi hollywoodske blockbusterske trženjske strategije praviloma na stranskem tiru (da ne rečem nevidna). In ker mnogi današnji kritiki – in tudi filmarji s Tarantinom na čelu – opozarjajo, da kvaliteta hollywoodskih filmov v celotni filmski zgodovini še nikoli ni bila tako zanič kot danes, je to idealen čas, da se spozna klasično, evropsko, neodvisno ali b-produkcijo. In to so segmenti, kjer je na področju fizičnih medijev zadnje čase res živahno. Dvoje pomembnih povezav za zbiratelje, brez katerih preprosto ne gre: Blu-ray.com Rewind

srednja Evropa je dobila update: Novih »points of interest« je 103, od tega 15 v Sloveniji. Je pa Bled kar kul videti: Moram enkrat poleteti tja, samo ne upam zagnati špila, ker ga že dolgo nisem, in me ziher čaka kakih 150 GB novih posodobitev.

Za ATS je danes prispela različica 1.48, ki med drugim prinaša za okoli 500 milj novih cest v Texasu plus cel kup QoL sprememb. Je pa tudi že znan datum izida novega DLC-ja in sicer Oklahome. Prav kul je videti, na voljo bo pa 1. avgusta: Verjetno letos dobimo še Kentucky, so pa par dni nazaj teasali naslednjo zvezno državo, to bo Nebraska. ETS2 pa je dobil dlc z novim proizvajalcem prikolic, to je Wielton: Bo pa tudi ETS 2 kmalu dobil nadgradnjo na 1.48, bliža pa se prihod West Balkans DLC-ja. Šušlja se za oktober/november.

mislim, da sem fino paše ena slikica prihajajoče razširitve za ETS 2, Balkan edišn.

@Gapi182 ne skrbi, daleč največ boš chilloutal pod vodo ostalo so le zelo fajn popestritveni vložki. Tudi tisto lahko delajo zaposleni, le skille za wasabi refill ali drinks/cocktails serving morajo imeti. Je pa verjetno, da zaposleni ne morejo vseh nalog naenkrat pokriti, tako da moraš tudi kaj sam postoriti :) Tudi to: cutscenes so fantastični. Res, tole je za oskarja za animacijo. Sicer pa Dave the Diver pravzaprav niti ni indie (v bistvu je špil predobro spoliran in ima čisto preveč contenta za neke običajno obubožane indie developerje ) . Za njim stoji korejski gigant Nexon. Igra pa med tem postaja opažena tudi v igričarskem poslovnem svetu: https://www.kedglobal.com/korean-games/newsView/ked202307140019

Malo prekinil goty Dave the Diver, ker je treba delati , zato sem si pred dnevi naložil nekaj za kratke seanse, in sicer Halls of Torment https://store.steampowered.com/app/2218750/Halls_of_Torment/ Kar se je izkazalo za napako. Danes delam od doma. Ura je polpetih popoldne. Naredil kakih 30–40 % dnevnega delovnega plana – in dosegel okoli 20 novih achievementov pri Halls of Torment in ravnokar odklenil še dve novi klasi ... dammit Špil je droga. Ampak resno, kakšen biser je Halls of Torment, nekakšen cross over Vampire Survivors in Diabla 2. Res kul evolucija žanra in velik skok naprej od preživetvenih vampirčkov, saj je rpg komponenta, predvsem building in kombiniranje klase z opremo in močmi, precej bolj izpostavljena. Sicer špil še vedno ostaja prvovrstni time sink, ampak občutek napredka je tokrat bolj izpostavljen. Ah, sedaj pa nazaj delat, da me ne bo preveč pekla vest.

Vidim, da imaš ze cel kup solidnih predlogov. Je pa vprašanje, kako bi nekomu, ki je že natreniran zahtevnejše leposlovne literature, in navajen brati romane tudi na simbolni ravni, preskok na fantazijo, vsaj v klasičnem smislu, sploh ustrezal, verjetno bi se ti zdelo vse preveč plehko. Epska fantazija je običajno le pustolovščina, pripoved o kvestu, odkrivanju novih dežel, srečavanju domišljijskih bitij in premagovanu preprek in nevarnosti. Poskuša ustvariti občutek čudenja v odkrivanju neznanega in nepozabni avanturi. (Pač Baldur's Gate the book ). Se mi zdi, da bi tvoja beležnicaTM bila precej stroga. Sicer sem pa sam tudi že malo izgubil stik s tovrstnimi knjigami (kdo pa ima čas brati 1000 stranske bukle? ), ampak predlogov bi zlahka nanizal cel kup. Če uklestim na dva, recimo naslednje: 1. Julija Lukovnjak: Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa in nadaljevanje Svet je senca (Edgarja Kaosa). Je domače in sveže , gre pa za temno fantazijo, sicer ne za odrasle, ampak Harry Potter all ages stil, tako da ni panike. Že prva knjiga me je lepo presenetila, druga pa utrdila mnenje, da je to to. Vidi se, da je avtorica tudi filozofinja, tako, da vpeljuje cel kup tem, ki knjigo bogatijo tudi na simbolni ravni. Hvalim pa jo predvsem zaradi naslednjega: skušam prebrati dosti domačih tovrstnih del, ampak tokrat sem prvič (ali vsaj v veliki meri) občutil nekakšno za Slovence netipično samozavest: iz knjige kar vrli nekakšna če-zmore-Rowlingova-potem-zmorem-tudi-jaz energija, ki me je povsem navdušila. 2.Malo out-of-the-box predlog, ampak vrhunska krajša zadevica, morda bolj leposlovje kot žanr, a lahkotno berljivo ter ne tipično fantasy, ampak bolj magični realizem: Susanna Clarke: Piranesi. Na voljo tudi v slovenščini. +1, Robin Hobb je morda celo moja najljubša avtorica ali avtor fantazije. torej o Leigh Bardugo in doulogiji Vranja šesterica: ameriški YA žanr je nekaj, kar trenutno res ne morem videti (pač, veliko sem moral »službeno« to brati, pa tako prenasičeno, podobno, skopirano drug od drugega in nenavdihujoče je postalo), ampak ti dve knjigi sta zakon. V bistvo v mojem zaznamku nimate oznake mladinsko, ampak le fantazija. Je res, da sta napisani po YA konvencijah (lahek jezik, proper cringey ...), a je tako posrečeno prepojeno s cinizmom in temno fantazijsko grajenim svetom, da jo imam za nekakšno light različico Scotta Lyncha (The Lies of Locke Lamora). s Herbertom ne moreš zgrešiti. Je pa to znanstvena fantastika in ne fantazija. V osnovni seriji je resda šest knjig, ampak brez problema prvo šteješ kot samostojen roman. Ni treba nadaljevati, da bi kaj zmanjšalo izkušnjo.

Za vse to pa je bila kriva rubrika Buklajf v zgodnjem Jokerju, kjer je Sneti predstavljal fantazijske in ZF knjige. Takrat jaz še kot mulc, obseden z rpgji, predvsem mi je dogajal zgodbovni vidik teh špilov, mi je to povsem odprlo nova obzorja: kaj, a taki romani so tudi? (Joker je bil res nadomestilo za internet tiste čase.) Sicer te rubrike potem nekaj let ni bilo. Ko pa so se odločili z natečajam za nove pisce v reviji odpreti novo rubriko Črkožer, sem bil že ekspert v branju 1000 stranskih fantazij (no, ne čisto zares, ampak sem poskusil delati tak vtis ). V trenutku navdiha sem prvič po pisanju esejev pri slovenščini v srednji šoli nekaj vkup dal ... in je bilo kar objavljeno. Potem pa smo sodelovali kar do konca izhajanja revije. Je bilo fajn, ker so mi dali proste roke – šlo je za sekundarno rubriko –, o čem in koliko bom pisal, tako da ni bilo stresno, če pač ni bilo časa. Če pa je Febo kaj na par mesecev naročil, pa tudi ni bilo panike. Sem pa tako še bolj cenil tiste, ki so opisovali igre in pisali daljše prispevke. Mesec se res hitro obrne in deadlini stalno kukajo izza vogala.

Kakopak. So mi pa najbolj kul pop-retro vsebine. Pa upam, da bo še kdaj kaj več opisov osem- ali šestnajstbitnih špilov osebnih računalnikov (cifro ali dve nazaj je Sneti malo več o spectrumu pisal). Res mi je fajn blast from the past to.

glede Dave the Diver, včeraj malo narobe auto supply kapiral: pravilno je, da bo chef pri auto supply opciji uporabil sestavin, kolikor bo naročil + 1. Ker pripravlja vnaprej, torej pomeni, da bo vedno za eno naročilo sestavin šlo v koš. Kar je pa vseeno bolje, če recimo določiš fiksno 15 sushijev, proda pa se jih 5. V tem primeru jih gre deset v koš. Sicer pa še par tips od včerajšnjega sešna: meni lahko dodajaš, popravljaš tudi spotoma, ne le vnaprej. Aja, pa zaposlene lahko zgleda pošiljaš tudi po sestavine. Stats se razlikujejo (še ne vem, kaj vpliva na to), lahko pa na »dispatch« pošiljaš tudi tisto osebje, ki ga imaš v waiting room in ne na delovnem mestu. Kar je v bistvu tudi bolj smotrno, da ni delovno mesto prazno, saj porabijo za pridobitev sestavin en dan. uh, še kakih osem ur dela, potem pa spet ribice lovit

Okej, sprva hotel napisat en velik lol, potem pa videl, da se zavedaš Japonska = birokracija. Če nimaš residence card, je kar jeba. No, potem sem se pa spomnil, da Japonci itak izumirajo. Čez 16 let bo vse prazno in ti bodo plačal, da prideš (samo da nisi Kitajec, pa bo ok) (Samo res, v zadnjem desetletju ali dveh, so zaprli že več kot 9000 šol, ker ni otrok.) Also: kje si ravno našel industrial pristanišče Osako? Dobro, lega in šinkansen sta v prid, samo za Osako ne bi rekel, da je to nekaj, kar bi hotel chillat na srednja/stara leta. Okej, nightlajf čez vikende je tam tako kot Francija te dni, ampak z razliko, da hočejo le žurat in nič razbijat, ampak vejretno boš prestar za te hece takrat. Sem tudi sam nekaj časa sanjaril o čem podobnem, vendar začasnem, ampak moj izbor bi bil Sapporo, res mi je kul mesto to. Da ne omenjam Hokkaida na splošno. Sicer pa kul življenjski cilj.

@DaCapo jaz tudi to nonstop zvečer/ponoč igram, sem spet ves zblojen danes. Fak, res je dober špilčič to. A to misliš prvi special food order guest quest ( )? Torej še nimaš menija za zaposlene odklenjega? Ustreli ga parkrat s puško, in ne s harpuno. Mogoče prej najdi kak upgrade, denimo lvl 2 upgrade, če ti dela probleme. Sicer pa za vse potapljače po imenu Dave: ko pripravljate menije, ne pozabiti uporabljat Auto Supply možnosti. To sem šele včeraj pogruntal (v bistvu edina večja stvar do zdaj, ki ni bila preveč dobro razložena), da bo s to opcijo tvoj chef uporabil samo toliko surovin, kolikor bo naročil. Torej v meni vržeš sushi s kolilčino 1, nato pa klikneš auto supply. Fiksna številka pa je boljša za sestavljene jedi oziroma tam, kjer nočeš, da se ti pokurijo redke sestavine. Je pa treba paziti, koliko sushijev na večer planiraš. Neuporabljene sestavine chef vrže stran. edit: Naravovarstniki so v špilu zaenkrat ultra bad guys. Resno. Vodi jih pa nekakšen 80s action movie bivši marinc. (No, je pa res, da še ne vem, kako se bo to razvilo, v bistvu špil podaja kar dober družbeni komentar za take aktivistične skupine, ki so na prvi pogled kao super eko, v resnici pa so na skrivaj financirane s strani velikih korporacij, ki na tak način senčno uveljavljajo svoje interese. Ki pa na dolgi rok nimajo z naravovarstvom nič skupnega.)

Vampire Survivors, različica 1.5.0 je prinesla novo mapo (Astral Stair; ta se odpre, ko narediš lvl 80 v Inverse Library) in še šest novih achievementov. Se jih da dokaj hitro narediti, tako da sem spet na 100 % (190/190) Sicer pa po nasvetu tukaj nekje kupil Dave the Diver. In lahko rečem le . GOTY. Seriously, tale korejska simulacija ribjega genocida podvodnega raziskovanja in ribolova ter vodenja sushi restavracije je zadetek v polno. Sicer igral šele par večerov, ampak lahko potrdim, da je vsebine ogromno! Venomer se odpirajo nove stvari, veliko stvari lahko zbiraš (ocd collectors bodo v nebesih!), igralno je razgibana, grafika je luštna in barvita, glasbena podlaga vzdušna, cutscenes so posrečeno humorno over the top, liki kul (Dave is the man!), zgodba vleče. Kar je pa najbolj kul: igralno je špil noro optimiziran: vse poteka gladko in hitro, ni nobenih čakanj, ponavljanj, vse kar moraš narediti, je na dosegu s pritiskom gumba ali dveh, pač QoL malenkosti, ki naredijo igranje res tekoče in intuitivno. Pa čeprav moraš skrbeti za ogromno stvari: čez dan se potapljaš, loviš ribe, podvodno raziskuješ, opravljaš kveste, nadgrajuješ orožja, opremo, itd., zvečer vodiš sushi restavracijo, pripravljaš menije, vpeljuješ nove jedi, skrbiš za oglaševanje, nadgrajuješ ambient, zaposluješ in izobražuješ zaposlene ... Vmes zbiraš cel kup različnih stvari, ki ti prinašajo kaj novega, igraš mini igre. Celokupno: fantastična kombinacija podvodnega pustolovljenja, casual RPG mehanik in managementa z zgodbo. Ekola, danes sem ves zaspan, ker se špila drži tisti »samo še en potop naredim, potem pa res neham«, ki se lahko zavleče nerazumno v noč. Edit: trailer, čeprav je že bil naliman v drugi temi, lepo pokaže, kako razgiban je špil. Sam nisem videl še tričetrt stvari, ki so v napovedniku, pa se mi že zdaj zdi precej vse raznoliko:

Nah, ne skrbi, fizični mediji bodo ostali. Itak prodaja raste, tudi če pogledaš tisto, kar si nalinkal. Je pa res, da velike korporacije težijo k temu, da postaneš naročnik online storitev. Skratka, da nenehno plačuješ in si nič ne lastiš. Tako te imajo pod kontrolo plus potiskajo ti vsebino. Zato namenoma tiskajo fizične medije v manjših količinah, kot je povpraševanje. Imaš na spletu cel kup razprav na to temo. Po drugi strani pa gre vseeno za kapitalizem, in obstaja ogromen zbirateljski trg, zato je v porastu cel kup fizičnih zbirateljskih izdaj. In če se premaknem k filmom, ki jih precej zbiram, trenutno je zlata doba za zbiratelje. Toliko kot je letos že bilo in je še napovedanih vrhunskih releasov, ni bilo še nikoli. In zadeve gredo noro v promet. Potem je pa še nevarnost distopične sistemske cenzure (prav ne morem verjeti, da to postaja realnost), ki zopet boosta prodajo fizičnih medijev. Denimo, Disney je 14 dni nazaj potiho na streaming ponudbi cenzuriral signature klasiko sedemdestih, The French Connection Williama Friedkina, kjer igra Gene Hackman. In ti rezi v film so povsem amaterski, tako kot so župniki iz filmov rezali poljube v Italiji (no, če si gledal Cinema Paradiso, veš o čem govorim). Posledično je bil film na dvdjih in blurayjih najbolj prodajan film na spletnih štacunah, tudi na amazonu, ves teden. Vmes je bil film povsem razprodan, še rabljenih kopij se ni dalo nikjer dobiti. Ampak sedaj jim je uspelo zopet dobiti zaloge. Podobno je tudi pri knjigah, kjer razni sensitivity readers povzročajo enega največjih posegov v umetnost v zgodovini s cenzurami klasičnih knjig, ker pač ne ustrezajo njihovi podobi sveta. James Bond, Agatha Christie, vse to izginja v izvirni različici, kar posledično boosta prodajo fizičnih knjig, ampak rabljenih necenzuriranih izdaj, kar pa na žalost dviga cene. Ampak hočem povedati to: če imaš knjigo le na kindlu, amazon avtomatično povozi besedilo s cenzurirano različico. Če imaš fizično, ti ta ostane. Nespremenjena. Tvoja. Ne vem sicer, koliko založbe pri glasbi cenzurirajo besedila na streamingih, ampak že nevarnost tega je dober razlog imeti fizično izdajo. Da ne omenjam nepremerljivo boljše kvalitete fizičnih izdaj napram streamingu. Zato ja, fizične izdaje (tako glasbe, filmov in knjig) bodo ostale.

Par tednov nazaj sem prebral vrhunsko domačo mladinsko all-ages temno fantazijo Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa Julije Lukovnjak, ki me je zelo navdušila. Sedaj pa sem prebral še drugo knjigo, Svet je senca (Edgarja Kaosa). In če mi je bila prva knjiga , je nadaljevanje vsaj . Avtorici uspe nadgraditi prvenec praktično na vseh področjih. Knjižni junaki, tako antagonisti kot protagonisti so odlično dodelani. Liki so kompleksni, se soočajo z dvomi, delajo napake, morda slabe stvari v upanju dobrega, včasih jim je težko določiti mesto na žanrsko tradicionalni osi dobrega in zla. Kul je tudi njihova medsebojna dinamika, prijateljstva in zavezništva se fluidno prevračajo v rivalstva ali sovraštva in obratno. Zgodba je presenetljivo večplastna in zrela, se tokrat razširi navzven ter se spogleduje s pravcato epsko fantazijo (zato je zdaj dodan tudi zemljevid dežele) ter nas pogosto postavlja pred moralne dileme kaj je prav in kaj narobe. Kljub velikemu obsegu (prek 600 strani precej velikega formata) se venomer nekaj dogaja in ni časa za dolgčas. Svet, dežele, politika, domišljijska bitja, grožnja v obliki razduševalcev, vse to je izvrstno zamišljeno. In čeprav je po drugi knjigi osnovni zaplet že dokaj znan, radovednost vzbuja še mnogo skrivnosti, in se že veselim, kaj bo avtorica pripravila v naslednji od skupno petih planiranih knjig. Morda se sliši klišejsko, ampak serija je idealna za postharrypotterjevsko branje. Še en dokaz, da je domača scena v zaletu. Priporočam, ne glede na starost!