Vrtičkarji

[berghaus]

Jože požen, mi smo pripravljeni!

 

 

Skoraj. Ostaja samo še rožnati pas ob škarpi, za pobrati je zastirko in dosuti kompost, potem pa samo gasa. V drugi polovici aprila naflodrat rož vseh vrst.

 

Sam vrt je bolj ali manj zasejan, frej je zgolj še ena in pol grede, za ti gredi že pripravljam sadike na policah. Večino vsega ostalega bo šla v vedra, na vrtu potem skrbim samo še za rotacijo vrtnin.

 

Letos bom delal ogromno sosedskega sejanja, ne da imam potem tri gajbe pora s katerim nimam kam.

 

Trenutno raste/zasejano mlada čebula, por, česen, redkvice, solata, pesa, ohrovt, torej vrtnine, ki prenašajo mraz. 

 

Naj se zabava prične! 

[jlpktnst]

Kakšna priporočila glede rastlinjaka? Zadeve niso več tok poceni ko so ble... jaz imam pa tud bolezen da na koncu kupim za 2x več keša kot sem planiral...

[berghaus]

@jlpktnst

 

Koliko denarja imaš na voljo? Prostor?

 

Zaenkrat ti lahko naložim samo kaj bi jaz nabavil, ČE bi imel prostor. Sem prostorsko izredno omejen, poleg tega konec oktobra izgubim sonce do marca. Zaradi tega imam mali rastlinjaček velikosti 2x3x1,8 metra. Toliko da sem spravil notri eno gredo in delovni pult. Pogoji so bili: armirana folija in možnost sidranja v zemljo. Klinčki, ki jih dobiš zraven takih malih igrač so smeh in ful ne bi lovil rastlinjaka po vasi, ko zapiha čez našo dolino. Bauhaus je takrat spravil v prodajo ravno tako zadevico, pa še tamali je delal tam, tako da smo pobasali dodatnih 10% popusta.

 

Kje mu jebem mater? Zadrge. Plastične. Takoj ko gredo v kurac predelam vhod. Potem okna. Na ježke. Prov uno klofuto bi spustil dizajnerju. Predelano, zmontiral nete.

 

Kaj bi imel?

 

4x6x2,5 metra, polikarbonat, jeklena konstrukcija postavljena na podporni zid. Torej temeljenje podpornega zidu, izgradnja podpornega zidu v višini 0,5 metra in postavitev in sidranje konstrukcije rastlinjaka na podporni zid. To je v osnovi rastlinjak za večno. Okna obvezno z avtomatskimi odpirali, vrata na pante in kljuko.

 

Drag je v tem primeru polikarbonat. Zaradi tega ljudje večinoma kupijo zgolj konstrukcijo in nanjo navlečejo folijo. Frendica počne to ravno v tem trenutku. Jaz ne bi. Razlike ju bo prišlo smeč, ko vkalkuliraš lastne ure dveh levorokih oseb. Večina ponudnikov takih rastlinjakov vključuje tudi montažo in s tem garancijo.

 

Tale zadeva je za resno ukvarjanje.

 

Za špilanje imaš izbire nebroj, večinoma vse s folijo, labavih konstrukcij, ob vsaki nevihti na oknu grickaš nohte. 

 

Torej, navrži količino soldov in parametre lokacije, pa bova zdrla kakšno več. 

 

https://rastlinjaki.org/

15. marec 2023 uredilo bitje berghaus

[berghaus]

Tole spodaj je absolutno must watch. Veliko smo o tem govorili v tej temi, razmerja so nam bolj ali manj poznana, ni pa vsem jasen biološki cikelj, ki se stalno odvija v zemlji. Zakaj je zelenje na moji zelenjavi rumeno, zakaj rastline stagnirajo, čeprav sem naredil "vse"? Zakaj je zemlja po prvem dežju zbita? S čim naj pobijem čudne črve v zemlji? Milijon takšnih vprašanj gre preko naših vrtnarskih skupin. 

 

Odgovor na vsa je sila enostaven. Biološka raznolikost. 

 

Tudi sam čedalje bolj spoznavam foro "razfukanosti" taščinega vrta, dolgo časa mi ni bila jasna taktika njene pridelave, kjer se je mešalo vse. Navajen sem bil neke urejenosti, ena greda čebula, druga greda korenje itd itd. Pri njej je vse izpadlo v stilu kar mi pač pride pod roke. Celi kup mešanice rož med čebulo, papriko, jagodami, vse v eni gredi. Dostikrat sem si mislil svoje, ko sem se bal kupa čebel med nabiranjem recimo čebule. Ampak ven se je vleklo gigantske glave. Njeni pridelki so bili ogromni. 

 

Moji? Spomnim se prvih čebul, porov.... Popnil sem tudi fotke, kjer je ena greda nafukana s porom. Sej ga je bilo ogromno, ampak vse v veličini mlade čebule:

 

 

Količinsko sicer dovolj in preveč, ampak, cela greda....se ne da bolje?

 

Izbral gredo, jo mulčiral s tankim slojem komposta, potem pa vanjo vrgel por, paprike, fižol, redkvice, vmesnih par solat, stlačil vmes še žametnice, ob robu pustil razbohoten boreč. Če so se v prvi rundi (slika zgoraj) pori kar sami od sebe prevračali, sem tukaj mislil da bom potegnil pol grede ven. Cca 20 porov je preseglo težo zgornje grede, masivne debele štible, veselje pogledat. Paprik ko dreka in to iz štirih rastlin. 

 

Letos bodo moje grede čista zmešnjava. Imam že cca 60 sadik žametnic, ki bodo okupirale vse grede. V njih so že česni, solate, redkvice, pesa, ohrovti, pojma nimam kaj vse, vse nafukano med sabo. Ne ravno razmetano, ker OCD,  pa vendarle po principu medsebojne saditve.

Bom jutri popnil fotko iz rastlinjaka, veselje za pogledati, buja ko zmešano. Ponavadi v tem času so bile moje grede še prazne.

 

Spet zabluzio u božjo mater, sorry.

 

Tole sem hotel pustiti tukaj. Tistemu, ki ga zanima, bo zakon:

 

 

20. marec 2023 uredilo bitje berghaus
Paladin sindrom

[Flamingo]

Sicer za posnetek nimam časa, ker imam ravno 5 minut na sekretu pred šihtom, je pa kot si tudi sam ugotovil pora na sliki zgoraj občutno preveč in to tudi največji razlog za slab pridelek Je pa tudi potrebno omeniti dobre ter slabe sosede (dobesedno tako se reče, na googlu je ogromno napisanega), vse ne gre skupaj, določene rastline vzpodbujajo druga drugo, če boš sadil napačne skupaj lahko pa privlečeš recimo tudi neželene bolezni, ki skačejo iz ene rastline na drugo (krompirjeva plesen, ki se prenese na paradižnik).

 

In se že sadi kaj, danes pofrezam njivico, naredim jarke in vržem krompir noter, če mi bo zneslo vse skupaj popoldne. Konec tedna pa na vrtičku še mladi krompir, čebulo ter česen. Edino še za mojo ljubezen paradajze moram malo počakati

[berghaus]

berghaus reče pred 22 urami:

Bom jutri popnil fotko iz rastlinjaka, veselje za pogledati, buja ko zmešano. Ponavadi v tem času so bile moje grede še prazne.

 

 

@Flamingo tudi pri dobrih in slabih sosedih je treba vzeti zadevo s ščepcem previdnosti. Z ugotavljanjem pomena mikorize in gliv v prsti se v zadnjih letih tudi ta dogma precej spreminja. Še vedno velja, da je izredno učinkovita dobra soseščina, v pogledu varovanja in zaščite. Imaš poljščino, ki je izredno dovzetna za uši, sadiš zraven rastline, ki jih odganjajo. Dobra soseščina.

 

Precej se spreminja na področju slabih sosedov. Predvsem pri nutrističnem boju. Dolgo je veljalo, da določene rastline tekmujejo med sabo za elementi in se je odsvetovalo medsejanje. V zadnjih letih se izredno promovira no-dig vrtnarjenje z mulčiranjem in vnašanjem ogromne količine organskih snovi v prst. Na takšnih tleh se je hitro opazilo zmanjšanje ali celo manjek te kompetence med rastlinami. Analize so kmalu ovrgle prva pojasnila, da gre verjetno zaradi nasičenja prsti z osnovnimi elementi v tako obdelani zemlji.

 

So pa analize pokazale drastično višji procent gliv in mikorize. Če je v klasični prsti razmerje 1:0.1 med bakterijami in glivami, je v teh primerih razmerje zraslo na 1:1 ali celo višje.

 

V zadnjih letih se mnogo več študij ukvarja s preučevanjem gliv in s tem odkriva njihov pomen "avtocest" in surovinskih transportov.

 

Pri Dowdingu (in mnogih drugih) lahko vidiš primere, ko medsadijo najbolj nemogoče vrtnine med sabo in pobirajo nore crope. Tudi sam počnem to, mečem skupaj blitvo peso in špinačo, ali pa ohrovt in čebulo, fižol med česnom.....brez kakršnihkoli problemov in z lepim kropom.

 

Se mi pa vmes dogaja tole:

 

 

 

 

Glede na to, kaj počnem s svojo prstjo sklepam, da je pri meni razmerje bakterij in gliv precej izenačen, mogoče glive celo prednjačijo. Vse poti med gredami so na debelo mulčene s sekanci in če odgrnem samo centimeter ali dva je spodaj vse belo od mikorize.

 

Tema je ful zanimiva, googlaj naprimer fungi nutrients transport ali kaj podobnega. Na tubi imaš teste, kjer so v rastlino vbrizgavali surovino z rahlo radioaktivnostjo, par ur kasneje so jo zaznavali v rastlinah 30-40 metrov stran. Če te zanima bom poiskal in popnil.

 

Ugotovitve kažejo, da zdrava avtocestna mreža v prsti razpošilja potrebne elemente tja, kjer jih rastline potrebujejo. Slišati je precej ZF.

[MikeHunt]

mene zanima, ce ma kdo kaksn dober vir za bambus, bi delal zivo mejo iz njega. Kar iscem je sorta, ki ni obcutljiva na mraz in gre vsaj 3m v visino, pa da jo je simple razmnozevat. 

 

eno al pa dve rastlini bi nabavu pa potem razkosal grudo na ene 8 komadov in cez kaksn let sadil v zemljo.

 

 

ne vidm, pa nikjer bambusa v ponudbi (vsaj v najbolj klasicnih stacunah)

LP

[dijo_porko]

Dobro premisli glede bambusa, ker se ti po pretirano razrastu, znebis se ga pa zelo težko.

[berghaus]

MikeHunt reče pred 21 urami:

mene zanima, ce ma kdo kaksn dober vir za bambus, bi delal zivo mejo iz njega. Kar iscem je sorta, ki ni obcutljiva na mraz in gre vsaj 3m v visino, pa da jo je simple razmnozevat. 

 

eno al pa dve rastlini bi nabavu pa potem razkosal grudo na ene 8 komadov in cez kaksn let sadil v zemljo.

 

 

ne vidm, pa nikjer bambusa v ponudbi (vsaj v najbolj klasicnih stacunah)

LP

 

Išči bambus Vivax, Negra, Runner, Yellow.

 

Vendar POZOR, obvezno uporabi bambus rizomsko bariero, drugače.....to so agresivne vrste za popizdit.

[berghaus]

Prvič letos vzgajam Pak Choi in že problemi. Zmene raste neverjetno hitro, za ta teden pa spet napovedujejo pozebo.

Na srečo se paradižnikom, zeleni, čilijem in žametki ne mudi tako zelo.

 

 

Malce se že mudi z vstavljanjem v grede, ker bo treba sejati naslednjo rundo 

[jlpktnst]

berghaus reče Dne, 14. 3. 2023 at 9:08:

@jlpktnst

 

Koliko denarja imaš na voljo? Prostor?

 

Zaenkrat ti lahko naložim samo kaj bi jaz nabavil, ČE bi imel prostor. Sem prostorsko izredno omejen, poleg tega konec oktobra izgubim sonce do marca. Zaradi tega imam mali rastlinjaček velikosti 2x3x1,8 metra. Toliko da sem spravil notri eno gredo in delovni pult. Pogoji so bili: armirana folija in možnost sidranja v zemljo. Klinčki, ki jih dobiš zraven takih malih igrač so smeh in ful ne bi lovil rastlinjaka po vasi, ko zapiha čez našo dolino. Bauhaus je takrat spravil v prodajo ravno tako zadevico, pa še tamali je delal tam, tako da smo pobasali dodatnih 10% popusta.

 

Kje mu jebem mater? Zadrge. Plastične. Takoj ko gredo v kurac predelam vhod. Potem okna. Na ježke. Prov uno klofuto bi spustil dizajnerju. Predelano, zmontiral nete.

 

Kaj bi imel?

 

4x6x2,5 metra, polikarbonat, jeklena konstrukcija postavljena na podporni zid. Torej temeljenje podpornega zidu, izgradnja podpornega zidu v višini 0,5 metra in postavitev in sidranje konstrukcije rastlinjaka na podporni zid. To je v osnovi rastlinjak za večno. Okna obvezno z avtomatskimi odpirali, vrata na pante in kljuko.

 

Drag je v tem primeru polikarbonat. Zaradi tega ljudje večinoma kupijo zgolj konstrukcijo in nanjo navlečejo folijo. Frendica počne to ravno v tem trenutku. Jaz ne bi. Razlike ju bo prišlo smeč, ko vkalkuliraš lastne ure dveh levorokih oseb. Večina ponudnikov takih rastlinjakov vključuje tudi montažo in s tem garancijo.

 

Tale zadeva je za resno ukvarjanje.

 

Za špilanje imaš izbire nebroj, večinoma vse s folijo, labavih konstrukcij, ob vsaki nevihti na oknu grickaš nohte. 

 

Torej, navrži količino soldov in parametre lokacije, pa bova zdrla kakšno več. 

 

https://rastlinjaki.org/

 

Haha

 

Ja več podatkov, samo bomo morali na žalost malo preložit izgradnjo ker imam poleg še en del za "uštimat". Prostora imam nekje trapez 8m dolžine pa dobre 3 do slabe 4 na drugi strani. Pri krajši stranici je cesta, tako da bi tam postavil še kak sod za vodo.

 

Računal sem v to špilijo postavit rastlinjak 2,5 x 4,2, padec strehe 20 stopinj pride 1,8 na vogalih in 2,25 v slemenu. Prenizko?

 

Tole bo kvazi v lastni režiji narejeno, tako da bom povprašal za mnenja glede par detajlov. Dolžina je takšna ker smo našli 1,05x2 polikarbonat v bauhausu za znosno ceno.

* okna smo planirali 50x100 (VxŠ), torej ozka in dolga 2 komada, avtomatsko odpiranje.

* železna konstrukcija narejena na mestu

* na tleh okvir kvader in pritrjeni stebri na to

* okvir sidran s sidri, ti vidim da bi naredil betonažo, kar načeloma ni nek problem razen da je sitno delo

* neka varianta žleba da speljem to v sod za vodo, plus poleg tega je streha za avto s katere tudi lahko speljem vodo, tako da je možen pomoje tud namakalni sistem

* priprava za notranje police in kavlje

 

Čez palec sem računal da bo 1,5k ziher material, sploh noro dragi so plastični H profili.

 

Drugače ja sem si dal budget nekje k, pa sem potem našel zelo lep rastlinjak Canopia Glory, se dobi pri nas, samo ja gre cena hitro gor in pride mal čez.

 

Aja seveda, se priporočam za mnenje glede teh točk, ki sem jih napisal.

9. april 2023 uredilo bitje jlpktnst

[berghaus]

@jlpktnst

 

Prenizek.

Fora rastlinjaka je, da v njem začneš izkoriščati višino. Sploh s paradižniki. Moj ima 2 metra višine pa moram že zelo zgodaj rezati špice.

 

Pri ostalih točkah nimam nekih posebnih komentarjev, mogoče zgolj v vezi betoniranja. Jaz bi vsaj tam, kjer bo rastlinjak sidran naredil točkovne betonske temelje. V njih navojne palice in potem sidranje z vijačenjem, kar ti omogoča kasnejšo odmontažo. Na tak način je zasiguran moj, kar pomeni, da ga vseeno kadar želim lahko odstranim brez kakšnih rezanj in štemanj.

 

Glede na to, da boš delal s polikarbonatom bo streha verjetno s podaljškom preko stranic, zaradi tega izvedba žleba ne bi smela biti noben problem. 

 

Pazi na izvedbo oken! Tu dobro premisli kam in kje (večina na špico ožjih stranic, torej čim višje). 50 stopinj notri je en dva tri. Razmisli o vgradnji ventilatorja na eno izmed stranic, vlek ven:

 

 

Pri foliji ima folk možnost zvitja in dviga stranic, pri polikarbonatu tega po navadi ni. Moj nima in kljub dvema velikima oknoma moram poleti imeti v njem ventilator, drugače ti skuha notranjost. 

 

Nihanje temperature v rastlinjaku je največji problem, tudi če zunaj zmrzuje, ko ti ga zasveti sonce je 30 stopinj takoj. Avtomatska okna, ventilator povezan s senzorjem temperature, must have. Vse skupaj je ta tehnika zdaj izredno poceni in ti reši marsikateri živec. Jebeš se 5 mesecev z rastlinami, enkrat pozabiš odpreti okno, prideš popoldne domov, vse uničeno.

[jlpktnst]

berghaus reče Dne, 11. 4. 2023 at 6:13:

@jlpktnst

 

Prenizek.

Fora rastlinjaka je, da v njem začneš izkoriščati višino. Sploh s paradižniki. Moj ima 2 metra višine pa moram že zelo zgodaj rezati špice.

 

Pri ostalih točkah nimam nekih posebnih komentarjev, mogoče zgolj v vezi betoniranja. Jaz bi vsaj tam, kjer bo rastlinjak sidran naredil točkovne betonske temelje. V njih navojne palice in potem sidranje z vijačenjem, kar ti omogoča kasnejšo odmontažo. Na tak način je zasiguran moj, kar pomeni, da ga vseeno kadar želim lahko odstranim brez kakšnih rezanj in štemanj.

 

Glede na to, da boš delal s polikarbonatom bo streha verjetno s podaljškom preko stranic, zaradi tega izvedba žleba ne bi smela biti noben problem. 

 

Pazi na izvedbo oken! Tu dobro premisli kam in kje (večina na špico ožjih stranic, torej čim višje). 50 stopinj notri je en dva tri. Razmisli o vgradnji ventilatorja na eno izmed stranic, vlek ven:

 

 

Pri foliji ima folk možnost zvitja in dviga stranic, pri polikarbonatu tega po navadi ni. Moj nima in kljub dvema velikima oknoma moram poleti imeti v njem ventilator, drugače ti skuha notranjost. 

 

Nihanje temperature v rastlinjaku je največji problem, tudi če zunaj zmrzuje, ko ti ga zasveti sonce je 30 stopinj takoj. Avtomatska okna, ventilator povezan s senzorjem temperature, must have. Vse skupaj je ta tehnika zdaj izredno poceni in ti reši marsikateri živec. Jebeš se 5 mesecev z rastlinami, enkrat pozabiš odpreti okno, prideš popoldne domov, vse uničeno.

 

Aha torej mogoče bi bilo celo za imet 3 avtomatska okna ali 4? En od teh kupljenih sem videl da ima spodaj pri tleh režo za zrak, verjetno precej boljša cirkulacija. Pa opcija je tud da rukneš čez uno pol prosojno tkanino in malo ublažiš sonce.

[berghaus]

jlpktnst reče pred 12 urami:

Pa opcija je tud da rukneš čez uno pol prosojno tkanino in malo ublažiš sonce.

 

Pri foliji je praktično must:

 

 

Tukaj imam enojno razpeto, 30% senčenje, v vročinskem valu dam dvojni sloj. Polikarbonat ima vsaj malce vmesnega sloja, kao "izolacije", folija je čista peč brez podpornega zračenja. Jeba je, ko imaš zunaj 35+, brez sapice, takrat brez dodatnega ventilatorja žge v rastlinjaku. Tale moja izvedba izpade kmečko u pm, a deluje super. 25 evrski Bauhaus ventilator na stojalu, pri osciliranju skrbi še za dodatno opraševanje cvetov. Dam ga na timer in mirna bosna. Plus ubije kakršnokoli sporno ali plesnivo bolezen. Še posebaj ko je zunaj deževno!! Takrat se rastlinjak spremeni v kondenzacijsko komoro, če je brez prezračevanja.

[Flamingo]

Kaj je sedaj, ste vsi pustili, da vam vrtove zaraste  Sem pričakoval, da bo vsaj berg kakšen blog spisal, pa nič...

 

Letos sem malo upošteval bergova modrenja in smo uporabili za korita/lonce 80% komposta ter 20% kupljene zemlje za po vrh, bolj ali ne zaradi lepšega videza. Vse super raste, predvsem paradižniki so že blizu dveh metrov višine. Cvetove smo od začetka trgali, sedaj smo jih pa pustili, da začnejo delati plode. 

 

Na lanski kompost smo posejali hokaido buče, rastejo kot zmešane. Nekje isti čas smo posadili na vrt sadike buč in se skoraj ne premaknejo. 

 

Še ena slika vrta, raste več ali manj vse super, ker je precej dežja/sonca. Edino problem je bil kakšen mesec nazaj, ko je sušnemu obdobju sledila konkretna ploha in nato močna pripeka, ki je naredila debelo skorjo na vrhu zemlje. Krompir na njivi sem moral na novo pofrezati/nagrniti, na vrtu pa vse premotikati, ker je bilo trdo kot kamen. Čebula se nam je ravno takrat skoraj vsa polegla, sem se že bal, da bo fertik ampak se je več ali manj pobrala nazaj. V ospredju še letošnji novi kompostnik iz palet, itak cigansko narejeno, ker sem kupil samo folijo  

 

 

Drugo leto nameravam pod sadike paradižnikov/paprik/kumar skopati globjo luknjo in jo zapolniti s kompostom, na vrh pa samo manjšo plast zemlje pod sadiko. Pri zgodnjemu krompirju bom pa zafrezal v zemljo. Vsaj glede na paradižnike v loncu se bi moralo obnesti super, še sosede me sprašujejo kaj sem delal z njimi. (jelly) Letos sem samo pognojil s peleti. 

 

Ko skopljemo zgodnji krompir, bomo posejali kolerabo; ko skopljemo čebulo/česen pa še korenje. Tako da bo nekaj dodatne ozimnice poleg krompirja. Krompir imam na drugi parceli cca 200 kvadratov, iz domačega semena je prišlo ven najbrž 90 sadik. Kar ni vzklilo sem nato deloma zapolnil s 50 sadikami pora, zraven pa še 4 buče in nekaj blitve. Evo še slika krumpirja in skorje, ki se je naredila po plohi. 

 

 

Drugo leto se selimo s krompirjem na drugo večjo parcelo, ker so se tukaj že razbohotili koloradski hrošči in jih je potrebno non stop pobirati. Najbrž si bom vzel kakšnih 300-400 kvadratov za pozni/rani krompir in čebulo/česen. Ostali del od 1000 kvadratov si bo pa vzel en kmet in posejal koruzo, da nimam posla s košnjo na srečo. Parcela na kateri imam trenutno krompir bom še malo na širše pofrezal in posejal deteljo. Za hišo bom pa malo razširil razne kumare, paprike, rdečo peso ipd. Pa najbrž bomo malo več stvari vzgojili direktno iz semen, samo še ne vem točno katere. Je pa spet malo loterija, recimo spomladi je bilo dosti sušno in ni vzklilo veliko stvari, sedaj pa vse raste kot zmešano, ker je ogromno dežja  

[berghaus]

Flamingo reče pred 15 urami:

Kaj je sedaj, ste vsi pustili, da vam vrtove zaraste  Sem pričakoval, da bo vsaj berg kakšen blog spisal, pa nič...

 

 

Obljuba dela dolg. Obljubljal sem, da bom dal malce miru, pa se potem spet oglašal in svinjal temo. Dokončno dojel, da ni treba referirat ravno  vsako rožico, ki zraste 

 

Flamingo reče pred 15 urami:

Letos sem malo upošteval bergova modrenja in smo uporabili za korita/lonce 80% komposta ter 20% kupljene zemlje za po vrh, bolj ali ne zaradi lepšega videza. Vse super raste, predvsem paradižniki so že blizu dveh metrov višine. Cvetove smo od začetka trgali, sedaj smo jih pa pustili, da začnejo delati plode. 

 

Paradižnikom se trga v loncih. In rastlinjaku. 8 rastlin je v loncih (+1 v tekstilnem loncu, test), 4 v rastlinjaku in 5 v vrtu. Tisti na vrtu so trikrat manjši, dež jih pere ko zmešan.

 

Tole je kak teden nazaj, zdaj so že blizu prečne palice:

 

 

Parim je že uspelo pobegniti z zalisci, enostavno spregledal, načeloma dopustim dvojno razvejanost, več pa nikakor ne.

 

Ampak pojdimo od začetka. Žal so fotke starejšega datuma, se oddolžim kasneje.

 

Letos sem zastavil sejalno sezono dokaj zgodaj (vse opisano v mojih prejšnjih litanijah). Kot običajno je bilo največ povpraševanja po paradižnikih, zasejal cca 200 sadik, 20 jih obdržal za sebe. 

 

 

 

 

 

Tole je bila kar običajna dejavnost od februarja dalje, zasejal tudi 40 žametnic, žal ravno toliko premalo, drugo leto jih rabim 100-150.

 

Vrt sem večinoma pripravil že jeseni, marca sem zgolj ponekod dodal še nekaj komposta, količina organskega materiala se pokaže ob prvem malce toplejšem in vlažnem vremenu, ko ga zasedejo glive:

 

 

Medgredni prostor amendiral z dodatno plastjo sekancev, stara plast je prepolna hiv, se je ne dotikam.

 

Greda v rastlinjaku je bila celo zimo polna, jeseni sem jo zasejal z deteljo, med njo potem zasadil zimsko zelenjavo in zanimivo je bilo gledati februarja džunglo v njej. Aprila sem jo končno spraznil, dodal kompost in zasadil paradižnike in vmesne žametke.

 

Krompir je bil letos muka. Dobil sem prepoved (žena) postavitve loncev na običajno mesto, ker se je draga končno namenila znižati površino. Na tem delu parcele imamo peščeno nasutje, ki je v določenih delih 15-20 cm previsoko. Ta del si je ona zadala na rame in brezveze omenjati, da se lopate ni niti dotaknila. Zaradi tega sem moral svojih 10 loncev (65 litrov) parkirati v vrtu, kar ni bilo baš enostavno na tem že tako omejenem prostoru. Zasejal vrsto Dessire, tako kot lani, gre za nedeterminantni srednje pozen krompir, večnamenski, odličnega okusa. Lani mi je uspelo pridelati točno 40 kg. Raste ko plevel.

 

Kakorkoli že, v soboto tega vikenda sem moji končno rekel, da je ne jebem več pet posto in bom preselil lonce, ker jih moram spraviti pod mrežo. Glede na sobotno vremensko napoved z veliko možnostjo toče, sva s hčero pohitela in preselila vseh 10 veder in jih zaščitila proti toči. Ni bilo enostavno, korita s 65 litri namočene zemlje niso ravno mačji kašelj za moj hrbet. Vseeno, kljukica.

 

Grede so bile še do maja bolj ali manj nabasane:

 

 

Kot presenečenje, bok choyi so bili odlični! Da ne govorim kako jih obožujejo polži  Nekaterim je uspelo prelezti celo protipolžje obroče, ergo ročno obiranje 

 

Pora imamo za celo sezono, poleg solate naša najbolj cenjena zelenjava. Nasitili smo se redkvic, špinače je bilo bolj malo (oziroma kakor jo moja z veseljem čisti, blanšira in pospravi ravno prav), ker je šla ekstremno hitro v cvet, tisto obdobje toplega vremena v marcu jo je pognalo v višave, pobrali smo ohrovte itd itd itd. Grede pripravil na poletno vrtnarijo, notri so zdaj ob mrežah fižoli, preostale se filajo s paprikami, rotacijsko solato, začimbnicami, paradižniki, rdečo peso, stebelno in listnato zeleno in pojma nimam kaj še vse.

 

Čiliji....zaenkrat so še v notranjem rastlinjaku. Yellow biquinho in Carolina reaper rasteta kot plevel, Bolivian rainbow je pa jadan, nimam pojma kaj ga muči. Glede na vreme jih še ne upam postaviti ven.

 

Toliko si ga bodi zaenkrat.

 

 

 

6. junij 2023 uredilo bitje berghaus

[Flamingo]

Jaz sem ravno včeraj skopal nekaj ranega krompirja. Zaenkrat bomo sproti izkopavali po potrebi, konec junija pa poberemo vse in posejemo korenje za ozimnico, najbrž je kakšnih 150 grmičkov, tole je od štirih. Velikost je nekje majhna do srednja, še malo malo zrasti, je pa tale najboljši za pečenje  Računam, da ga bo za nekje do avgusta, potem pa tako ali tako skopljemo poznega za ozimnico. 

 

 

Upam samo, da ne bo toče kot lani. Na srečo je bila dokaj pozno, ko smo že pospravili večino pridelka. Gledam pa dnevno slike neurij, ko toča uniči celotne njive in glede na napovedi se bojim, da bo slej kot prej tudi pri nas 

 

Also berg, letos bi shranil semena paradižnikov in vzgojil svoje sadike. Zaenkrat ostala domača semena več ali manj samo sejemo na vrt ob primernemu vremenu, za vzgojo sadik pa še nismo našli volje. Kdaj jih znotraj seješ v lončke, kakšno zemljo uporabljaš, zalivanje itd?

10. junij 2023 uredilo bitje Flamingo

[berghaus]

 

Om nom nom, mladi krompirček, ni ga boljšega!

 

Cela štala letos z vremenom in predvsem točo, ki je bolj pogosta, kot sončen dan....na srečo smo pri nas pripravljeni in zaenkrat še nismo doživeli kaj večjega kot lešnik, pa vseeno:

 

 

Recimo da bo. Kot lani, deset vedr.

 

Načeloma smo zdaj v obdobju sedi in uživaj. Brajda je urejena, čeprav se malce razrašča v širino, a je še malce prezgodaj za drugo obrezovanje in privezovanje:

 

 

Betonske stebre sem odrezal in jih zamenjal z 8x8 profilom, betonski namreč niso zdržali brez stranskega vpetja, ki je pri meni neizvedljivo. Nisem hotel niti prečnih cevi kot vmesne sornike, ker mi je grdo. Tole je malce bolj nežno za oko in predvsem neuničljivo. Upam. 

 

Solato in ostale vrtnine lahko enostavno vzgajaš tudi če nimaš velikega vrta, oziroma si dejansko brez, v tem primeru v gajbicah, ki so nabrana brezplačno širom okolice, folk jih z veseljem meče v smeti, drugi jih z veseljem porabimo za druge namene:

 

 

Tele so postavljene kar na vrhu kompostnika. In pripravljene za obiranje.

 

Vse grede niso še popolnoma zafilane, ostaja še drobiž prostora po pobiranju zimske in letošnje, že dozorele zelenjave:

 

 

Bolj ali manj se kaj popleveli, privezuje kak paradižnik, posede na klopco s hladnim pivom 

 

Paradižnikom dogaja na polno. Letos opažam ogromno razliko med tistimi v vedrih in tistimi v zemlji, v vrtu. Ti v vedrih so bili do tedna ali dva nazaj do dvakrat večji, čeprav sem vse sadike vzgojil istočasno, v istih pogojih. Sadike v vedrih so se zelo hitro prijele in štartale, sadike v vrtu pa je v prvih tednih zatolklo na polno. Vendar, kot sem že omenil v lanskih spisih, v zadnjem tednu vrtni dobivajo precejšen gain in bodo na koncu skoraj sigurno vsi tam tam:

 

 

 

Razen tistih v rastlinjaku. Tem se pa cufa:

 

 

Bližajo se strehi rastlinjaka, cca mesec dni prej, kot lansko leto, kar pomeni, da jih bom moral letos prej polagati po tleh. Dokler so zdravi se ni za pritoževati 

 

Še malce "zunanje perspektive":

 

 

 

 

 

Whiskey je moj novi vrtnarski pomočnik, ne moreš nikamor, da ga nimaš pod nogami. Je pa ni miši, da bi mu ušla. Naš scrkljanec z izjemnim karakterjem, še eden tistih, ki ti vsako sekundo pokaže, da si zanj najbolj pomembno bitje na tem planetu. Ko ga objamem moram paziti da mu ne polomim reber, pol se moraš pa stuširati, ker ti preliže celo glavo.

 

Še besedica o fižolčku. Tale zadevica....

 

 

...je zaenkrat edina, ki ji moram posvečati malce več pozornosti. Ima namreč neprijateljski odnos s tandemom mravelj in uši. Ne v pretirani obliki, a vseeno toliko, da jim ne dam miru. Kar pomeni, da cca vsake dva-tri dni s curkom vode splaknem tistih nekaj taborov, ki si jih ustvarijo na steblih in pod listi. Zmenetov bi se že zdavnaj znebil z diatomejsko zemljo, a je ne morem uporabiti, ker ama čisto vsak dan dežuje! Tisti, ki jo poznate veste, da je mokra neuporabna.

 

Čiliji.....težko rečem karkoli vzpodbudnega. Živcirajo me. Ne toliko oni sami, kot debilno vreme. Še vedno namreč čilirajo v šotoru v vrtni sobi 

 

 

Kot že omenjeno, Yellow biquinho in Carolina reaper zelo lepo uspevata, boqunho že ustvarja prve plodove, Bolivian rainbow je pa zgodba zase:

 

 

Ne me vprašati kaj mu je, nimam pojma. Slutimo sicer, da mu mogoče ne paše vrsta zemlje, ker se sosedoma dogaja popolnoma enako. Onadva bosta svojemu v tem času zamenjala zemljo in bomo videli, če je to to. Možno tudi da gre za "kilavo" seme, ne vem, čudno je to, da so klili vsi super, bili kot sadike vsi po vrsti ful lepi, potem pa se je pri rainbowu rast enostavno ustavila. Nič ne gnije, ne odpada ali se krivenči, enostavno ne raste....../me skomigne z rameni.

 

Nestrpno čakam, da se to zbluzeno vreme umiri, da jih odnesem ven.

 

 

Flamingo reče Dne, 10. 6. 2023 at 20:11:

 

Also berg, letos bi shranil semena paradižnikov in vzgojil svoje sadike. Zaenkrat ostala domača semena več ali manj samo sejemo na vrt ob primernemu vremenu, za vzgojo sadik pa še nismo našli volje. Kdaj jih znotraj seješ v lončke, kakšno zemljo uporabljaš, zalivanje itd?

 

Zemlja in zalivanje:

 

Enostavno kupiš žakelj zemlje za sajenje (pazi, ne za presajanje!). Jaz vzamem Bio Plantella START. Dodam veliko perlita, da je ja čimbolj vodo prepustna in mehka. Največ semen in sadik boš ubil s preveč vlage. Šele potem zaradi premalo vlage. Uporabljam "inkubatorje", o njih malce kasneje, kar pomeni, da mi ni treba zalivati ravno vsak dan. Brez inkubatorja jih boš moral osvežiti vsak dan, ker izsušiti se ne smejo, z inkubatorjem, ko na njemu izgine kondenz, mogoče enkrat na teden. Že iz tega ti je verjetno jasno, kaj je bolje.

 

Svetloba:

 

Te na začetku ne boš rabil, razen če seješ solato ali stebelno zeleno. Sta enih redkih vrtnin, ki rabita svetlobo tudi za klitje. Ostalim vrtninam najbolj sede tema in stalna vlaga.

 

Vse to se spremeni, ko semena vzklijejo. Po klitju brez svetlobe ne boš ustvaril nič. Brezvezno delo. Nekateri sicer priporočajo uporabo južnih okenskih polic, a ko boš imel sredi zime nekaj dni slabo vreme ali pa meglo, se bodo sadike že pretegnile in bodo samo še za v smeti. Žal. Ko je rastlina v obdobju sadike si vzame največ časa in utopično je pričakovati, da boš imel mesec ali dva stalnega sonca, ki ga zima s svojim kratkim dnevom že tako ali tako skopo odmeri. 

 

Tu ponavadi nastopi strah "ja a pol moram pa nabavljat luči al kaj?". Dejansko, če hočeš konkretne uspehe s sadikami, ja, moraš. Je pa strah popolnoma odveč. Tok so poceni, da je smešno, plus led osnova, se pravi nikakva poraba. Sem že veliko pisal o njih, če boš rabil še kakšne informacije, z vprašanji na plano.

 

Pribor, lončki:

 

Lahko je karkoli, Dobesedno. Ločki od jogurtov, tetrapaki od mleka, kartonske škatle od jajc....you name it.

 

Ali pa.... 

 

 

Inkubator. 

 

Kratko pojasnilo. Imam grozen OCD. Ubije me, če na polici ni enako, v vrsti, urejeno. Mešanico različnih lončkov, kartonov ali kaj vem česa še bi zabrisal skozi okno. Ni to zame. Zato sem poiskal modularni sistem in presenečeno ugotovil, da ima Bauhaus idealnega. Ti ga bom predstavil preko fotografij.

 

Na zgornji fotki je inkubator v treh delih, pladenj, sadilni del in pokrov. Sadilni del nafilaš z zemljo, posuješ po njej semena, zaliješ, postaviš vse skupaj na pladenj in povezneš pokrov:

 

 

Kje se uporablja? Pri množični setvi s kasnejšim pikiranjem. Torej največkrat solata, mikrozelenjava, rože itd itd.. V tem pladnju zaseješ cca 1000 semen, pokrov skrbi za preprečevanje izsušitve, ko so rastlinice dovolj velike, je čas za pikiranje v lončke.

 

Tole je poleg ločkov vsaj zame eno najbolj pomembnih orodij:

 

 

Pladenj. V njem delaš vse. Pripravljaš mešanice substratov, presajanje, pikiranje, dobesedno vse kar je povezano s sajenjem. Redno jih videvaš na mojih slikah. Zakaj modularno? Zaradi tega:

 

 

Vse jasno, kajne? Preko naslednjih fotk in opisov boš spoznal, kako vse nekako paše skupaj.

 

Naslednja stopnja sejanja so moduli, za vrtnine, ki jih ne seješ ravno v stotinah in jih tudi ne boš pikiral, ampak presajal. Jaz uporabljam HR 10 in HR 32 visoki (Huw Richards):

 

https://huwsgarden.com/products/huw-richards-10-cell-long-life-propagation-tray-in-uv-stabilised-polypropylene-cmhhr10

 

Neuničljivi, z ogromno spodnjo odprtino za odvodnjavanje in iztisk sadik iz modulov, s sistemom proti koreninskemu bulkanju, root bound.:

 

 

Ta visoki so za vrtnine z globokim koreninskim sistemom, recimo paradižniki, za velika semena, kot so na primer bučke.

 

In seveda zopet pašejo skupaj s pladnji, mali v mali pladenj, veliki v veliki pladenj:

 

 

In še ločki.....ti pri meni morajo biti oglati, ne okrogli. Uporabljam 9 in 11 centimetrske:

 

 

To so klasični sadilni lončki, ki jih uporabljajo vse vrtnarije, priročni, poceni in, ja, imaš prav, za moj sistem modularni, amazon.de je tvoj prijatelj:

 

 

 

 

OCD je živa jeba....

 

Dovolj šale, karkoli boš izbral, glej da imajo semena in sadike dovolj toplote, vlage in svetlobe, pa si zmagal. Vse skupaj je tako simpl, da je smešno:

 

 

Od cca 1000 solat sem si spikiral 40 njih v lončke, ostalo potalal širom naokoli. Pridelujem svoja semena in jih imam nebroj, dobesedno. Eno solato pustiš da gre v cvet, konec jeseni vzameš tisti posušen grm iz vrta in ga daš nekam na hladno in posušiš do konca, nato ga stresaš v eno široko posodo, spihaš smeti stran in imaš na deset tisoče novih semen, ki jih komot hraniš preko 5 let. Ali pa vsako leto pustiš eno solato,vsako leto narediš seme in si ustvariš popolnoma svojo solato, ki je prilagojena in utrjena za tvojo zemljo, tvoje razmere. In raste ko plevel.

 

Enako s paradižniki, paziti moraš zgolj na to, da se ne križajo med sabo. Ali paprike, ali bučke, kumare itd itd.

 

Za vse slovnične napake se že v naprej opravičujem, tole sem na brzino zmetal skupaj, bom kasneje zlektoriral.

Veliko užitkov v vaših vrtovih!

11. junij 2023 uredilo bitje berghaus

[berghaus]

@Flamingo, dolžan sem ti še drugi del tega romanopisja, časovnica.

 

Večina ti bo svetovala kateregakoli od setvenih/vrtnarskih koledarjev. Žal je večina njih usmerjena v direktno setev, precej manj njih tudi lastni pridelavi sadik. Jaz bi ti svetoval zgolj in samo enega in sicer od Robija in Tjaše, torej Vrta obilja:

 

https://vrtobilja.si/ponudba/vrtnarski-koledar

 

Nimam nobenega sponzorstva, da ne bo pomote. Priporočam ga zaradi tega, ker je močno podprt tudi za nas, zgodnje zimske samopridelovalce sadik. In ker je razumljiv ter poln nasvetov. 

 

Seveda, ni pa vrtnarski koledar vse. Daleč od tega. Vaše navade, prostor, ki je na razpolago, čas, vse to bo vplivalo na način kdaj in kako se boš lotil setve. Jeba je, če si npr omejen s prostorom, tvoje sadike paradižnika pa so že marca meter visoke. Recimo.

 

Prvo kar boš storil, si boš pregledal sploh v kateri coni si, jaz sem v 7B coni, glede na sledeče:

 

https://www.plantmaps.com/interactive-slovenia-plant-hardiness-zone-map-celsius.php

 

In pomeni, da se pri meni v povprečju pričakuje najnižjo zimsko temperaturo med -15C in -12C. 

 

Cone ti povedo, kdaj približno, povprečno lahko pričakuješ spomladi zadnje, in jeseni prve dni zmrzali:

 

https://www.plantmaps.com/interactive-slovenia-first-frost-date-map.php

 

https://www.plantmaps.com/interactive-slovenia-last-frost-date-map.php

 

Glede na te datume si boš lahko postavil časovnico kdaj začeti s sejanjem notri. Če veš, da neka rastlina rabi 8 tednov, da se prebije iz semena v rastlino, godno za presaditev v vrt, potem je ne boš sejal že decembra, ker bo februarja, ko bo ta sadika že velika, zunaj še sneg.

 

Poleg tega ti cone pomagajo pri iskanju informacij na netu. Komot boš pobral info od nekoga iz Texasa ali Caroline, ki je približno v 7 coni, ne boš pa se zanašal na nekoga iz Aljaske, ki je v coni 3 ali manj. Ali San Diego, ki je v coni 9-10 in lahko goji papriko kadar hoče. Zgolj nekaj primerov.

 

Jaz se popolnoma naslanjam na zgoraj opisano. Kombinacija koledarja in cone s povprečnimi časovnicami temperatur. Če kiksneš teden, dva, tri ni nobenega problema, tudi vreme se lahko precej zamakne. Načeloma za moje območje velja, da imamo zadnjo zmrzal okoli 20, aprila, ni pa nujno, tudi maja je že udarila slana. Zaradi tega imaš vedno nekaj sadik na rezervi, notri, na toplem. 

 

Vse to velja za sadike, ki se lahko vzgajajo v notranjih prostorih. Za določene vrtnine pa se tako ali tako priporoča direktno, zunanje sajenje. Korenje, redkvica, zgolj za primer. Jaz jih vseeno vzgajam notri, čeprav trdijo, da je to skoraj nemogoče. Kar je seveda bučka, pa ne tista v vrtu. Korenje na primer klije strašansko dolgo, skoraj najdlje od vseh vrtnin. Če ti sede, zakaj ga ne bi začel notri? Zunaj bo na voljo namreč šele precej pozno. Ja, vemo, občutljiv je na presajanje in če zgolj malce šlatneš koreninice bo šel k vragu. Ga pa zato seješ v rolice od toaletnega papirja. In ga v vrt posadiš z rolico vred, ki v zemlji razpade v dveh treh tednih. Takenako z redkvicami.

 

To je zgolj nekaj takšnih primerov, ko se lahko igraš s časovnico, jaz si navsezadnje pridelujem v svojih šotorih paradižnik preko cele zime. Če imaš čas, voljo in seveda prostor. 

 

Tebe, kot berem, najbolj zanima paradižnik. Komot si prebereš kakšno stran nazaj, kdaj sem jih sejal jaz, zdaj niti ne vem iz glave, če sem čisto odkrit. Kalkuliram glede na zadnjo povprečno zmrzal za moje kraje in odvzamem 4 tedne za rezervo. Kot primer, recimo da paradižnik potrebuje 2 meseca, da je goden za fliknit v vrt. In reciva, da je za moje kraje 1. maj datum, ko se pričakuje konec zmrzali. Ne bom ga sejal dva meseca nazaj, torej 1. marca, ampak 1. aprila, zgolj mesec dni pred zadnjo kao možno pozebo. Ampak takrat bo šele en mesec star in še premajhen za ven??

 

Res je, ampak jaz ga bom dal ven šele 1. junija.

 

 

 

Omenil sem 4 tedne rezerve. 2 tedna zaradi "povprečne" možnosti pozebe, nobeden ni rekel, da točno 1. maja bo pa konec, bog je rekel da zdaj bo pa samo še vroče. Razen če riskiraš. Ali pa imaš rezervo. Poznam ničkoliko ljudi, ki so izgubili vse sadike, ker so šli brez rezerve na ako bude bude. Zgolj ena noč minusa in papa vse sadike.

 

Ostala dva tedna rezerve zahteva moja mikrolokacija. Smo na osojni legi, kar pomeni, da moj vrt dobi sonce šele v poznem aprilu. Ko se drugi že kopate v soncu in pridno sadite, je pri meni zemlja še zelo mrzla, nekaj, kar paradižnik sovraži. Predlani smo imeli v začetku aprila še zmrznjeno zemljo.

 

Letos sem šel z njimi v zemljo z rizikom. In seveda precejšnjo rezervo sadik. Imel srečo, pozebe ni bilo, je pa tašna mešanica debilnega vremena, da so paradižniki v rastlinjaku in v vedrih pod streho dvakrat večji in se že vesijo zametki plodov. Sploh v rastlinjaku, kjer jih ne pere vsakodnevno, gre namreč za tropsko rastlino.

 

Stebelna zelena. Fuknjena za sajenje u božjo mater. In valjda, moja najljubša zelenjava. Skoraj, za paradižniki. Klije u tri materine, da zraste do presajanja traja mesece, potem se ji naenkrat odfuka. Totalno. Znam sejati vso živo eksotiko, a stebelna zelena me zjebe vsako leto. Sejem marca, konec maja ni večja od treh centimetrov. Niti ne veš ali bi jo stran vrgel al kaj bi. Sejem malce prej, v februarju je nikakvi mali drobižek, nato pa marca iščem v kateri tegelc naj jo zabrišem, ker so že vsi lončki premali, ven pa še ne sme. Ne znam jo dati v pravo časovnico, ker se mi nikoli ne odziva enako. Enkrat je v treh mesecih prevelika, drugič po treh mesecih ni več kot "škoda placa na polici". Plus nikakva kaljivost, zgolj cca 20%. 

 

Ta mi je nabila flustracij, dokler nisem v enem delu Charlesa Dowdinga ujel, da gre za eno izmed najbolj zajebanih vrtnin za vzgojo. Iz semena. Pol ko se prime je kot plevel, delaš z njo kar češ. Kot klica in sadika bi ji pa jebal mater....ampak jo bom naštudiral, majke mi 

 

 

12. junij 2023 uredilo bitje berghaus

[Flamingo]

@berghaus

 

Zaenkrat hvala za vse obširne informacije, bom bolj podrobno prebral in pregledal, ko uletim iz morja naslednji vikend😊 

[PuskA]

v jeseni morm spravit skup en konkretn rastlinjak, najbol me je letos zjebalo prestavljanje sadik iz bajte ven pa gnilo vreme... studiram da bo ene 3.5 x 4.5m,  skelet hisica iz macesnovih fosnov 4x8cm pa polikarbonat cez... nekaj takega:

 

 

enako pa so pr men cisto popizdili paradajzi v loncih  

[berghaus]

PuskA reče pred 1 uro:

v jeseni morm spravit skup en konkretn rastlinjak, najbol me je letos zjebalo prestavljanje sadik iz bajte ven pa gnilo vreme... studiram da bo ene 3.5 x 4.5m,  skelet hisica iz macesnovih fosnov 4x8cm pa polikarbonat cez... nekaj takega:

 

 

enako pa so pr men cisto popizdili paradajzi v loncih  

 

Kupim!!! Kje si to fotko našel??? Ama taman po mojih željah 

[PuskA]

https://www.google.com/search?q=wooden+greenhouse&sxsrf=APwXEdf1ovuQj-NLwaZVElQpJcE7omx1Ig:1686646281916&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwiO3vqD77__AhWAiv0HHXM0C0cQ_AUoAXoECAEQAw&biw=2560&bih=1308&dpr=1

 

 

drgac mas strani tud z nacrti/konstrukcijo, samo itak ni neka vesoljska znanost tak skelet skup zasravfat, dejansko bom imel vec dela z temelji, ker bo treba fršolat...

 

ta na sliki je steklen, polikarbonat je velik cenej pa bol ciganski

 

[berghaus]

Sej verjemi da sem jih pregledal že nebroj, ampak tisti na tvoji prvi fotki je pa ama u dilo po mojih načrtih/željah!

 

Forest’s new Vale 6 x 4 Greenhouse – RRP £1,099 including delivery and assembly

 

Ma da sem tam ni teorije da se sam jebem z njim. Za podobne si poglej cene pri nas, brez dostave in postavitve, iz zlata očitno, ko da živimo u Dubaju. 

 

Thx za tale info. Imajo tudi the best Youtube kanal......lepo tole.

[Douchebag]

prvih par guglov ne najdm takele cene kt maš gor, Berg. Vse so 2k+. Najbrž bo zato Puška sam šraufal.

 

pa pazi k bo še carina pa golob pristavila žep.

 

kaj pa če daš ta načrt mizarju pa ti naredi oceno da ti zreže? al pa sestavi?

 

drgač jst bi raj mel steklo, nimam pojma kok je dražje, bi pač malo dlje šparal. Izgled je nebroj boljši

13. junij 2023 uredilo bitje Douchebag

[berghaus]

@Douchebag ne, narobe si razumel, zato sem napisal, da če bi živel tam (UK) 

 

https://hornbywhitefootpr.co.uk/2016/06/16/traditional-wooden-greenhouses-back-in-fashion/

 

Forest’s new Vale 10 x 8 Greenhouse – RRP £1,999 including delivery and assembly

 

Forest’s new Vale 8 x 6 Greenhouse – RRP £1,499 including delivery and assembly

 

Forest’s new Vale 6 x 4 Greenhouse – RRP £1,099 including delivery and assembly

 

Da bi to sem naročeval seveda ni teorije, verjetno bi te že poštnina prišla še vsaj pol cene, plus kot si omenil carino in kaj vem kaj še. 

 

Jeba pri nas je les. Njegova cena. Popolnoma nenormalno je postalo karkoli zmetati skupaj iz lesa, jaz še vedno za svojo delavnico žicam naokoli, ampak se ne dajo, raje bodo pustili les zgniti, kot da bi spustili ceno. 

 

Jaz bi načeloma raje dal polikarbonat, sploh glede na pogostost toče, menjava je mnogo lažja in cenejša, plus izolativnost, plus teža na konstrukcijo. Izgled pa je konkretno bolj ciganski, ja.

 

Fak kok je lep tisti zgoraj.....

[Flamingo]

Berg še nisem uspel prebrati tvoja posta, danes je bila cel dan akcija po dopustu. Poleg nebroja opravkov po hiši smo še pobrali jesenski česen, rihtali paradižnike, škropit je bilo treba krompir za hrošče in plesen, pognojit vse... Še imamo za jutri en kup prčkarij, potem pa treba že kosit ponovno

 

Ena slikca hokaido buč

[berghaus]

Flamingo reče pred 8 urami:

 škropit je bilo treba krompir za plesen

 

 

S čim? Tudi jaz bom moral ta teden namešati nekaj mleka in sode bikarbone, ker bo drugače tisto mesečno obdobje dežja zdesetkalo krompir. Hroščev še ni, plesen pa se že kaže v zametkih....

[Flamingo]

@berghaus

 

Zaenkrat sem z ortivo, to je bolj vrtičkarska varianta. Če ne bo ok bom šel še enkrat s Polyram, to je pa že konkretno škropivo. Sej najbrž bo dovolj, ker zaenkrat kaže lepo vreme, zmrdalo me je majsko deževno in hladno obdobje.

 

Kako se pa obnese soda+mleko? Tole je najbrž priročno, če imaš druge rastline zraven, da ne gre škropivo s karenco še drugod. Samo je efektivno

[berghaus]

@Flamingo

 

Učinkovito je kot preventiva. Lani nisem imel ama nobene plesni, sem bil pa precej bolj dosleden, po vsakem daljšem deževnem obdobju poškropil in rastline so bujale kot zmešane. Letos bi moral zaščititi takoj po tistem deževnem obdobju pa sem se ukvarjal s sto drugimi stvarmi. Včeraj pa opazil, da nekaj rastlin že jokca. Danes proti večeru jih bom pošprical, če bo ok kul, če ne pa tudi ni panike.