Rip Andreana Družina - Olga

[Bessie]

Navedek

ena izmed 91 jugoslovanskih narodnih herojinj

če to drži, jih je bilo vseh skupi relativno malo s tem nazivom 

En dajši zapis, kak zgodovinar pa lahko iz navedenih virov poišče še kako je fasala bojne rane, ane...

Navedek

Narodna herojinja   Andreana  Družina Olga  praznovala  99.rojstni dan
V soboto, 26. januarja letos je v Domu starejših v Logatcu, tiho in skromno praznovala svoj devetindevetdeseti rojstni dan Andreana Družina Olga, edina še živeča narodna herojinja, ki so jo soborci poznali kot Šercerjevo Olgo Rodila se je 26.januarja 1920 v Trstu, očetu Gabrijelu (njega so v Zagrebu 26.9.1944 usmrtili ustaši) in materi Rozaliji. V družini so se rodili še sestri Marija in Marta ter brata Boris in Brane.
Osnovno šolo je obiskovala v bližnjem Borštu in jo končala v Ljubljani. Tja je odšel oče kot nasprotnik fašizma leta 1929, leto pozneje pa se mu je pridružila tudi družina. V Ljubljani je Andreana naredila še dva razreda meščanske šole in eno leto poklicne šole ter se pri očetu izučila za šiviljo. Vključila se je v društvo Sokol, bila aktivna v pevskem zboru in dramskem odseku emigrantskega društva Tabor.
Leta 1936 so se Andreanini preselili najprej v Susak, nato pa v predmestje Zagreba. Tu je obiskovala 2.letnik poklicne šole in opravila  pomočniški izpit. V očetovi delavnici je prišla v stik s komunističnim gibanjem, med okupacijo zbežala v Ljubljano in se v začetku leta 1942 povezala z aktivisti OF. Še istega leta se je po tečaju bolničarke pridružila 1.četi 1.bataljona Dolomitskega odreda. Tu je bila najprej pomočnica mitraljezca, nato politdelegatka v 3.četi 3.bataljona, zatem pomočnica komisarja čete, nato komisarka bataljona in končno pomočnica šefa obveščevalnega centra VII. korpusa NOVJ.
Udeležila se je vrste bojev v bližnjih krajih ( v Polhovem Gradcu, Dobrovi pri Ljubljani, Toškem Čelu, Št. Joštu, Logu pri Ljubljani, Topolu pri Novi vasi na Blokah in Bloški polici) in bila v času med lotoma 1942 in 1943 petkrat težko ranjena.
Januarja 1944 je postala sekretarka in politkomisarka partizanske bolnice na Planini, nato obveščevalka v 15.diiviziji.
Po vojni je delala v OZNI in službi državna varnosti, vse do upokojitve leta 1964, a je ostala aktivna v družbeno političnih organizacijah in, dokler je še zmogla, bila aktivna tudi kot članica  Zveze borcev v Ljubljani.
Ima čin rezervnega kapetana 1.klase in bila je članica sveta SRS. Za narodno herojinjo je bila proglašena leta 1953, njeno ilegalno ime je Olga, znana med borci kor Šercerjeva Olga.
V 3.knjigi Spomini na partizanska leta je objavila svoje spomine pod naslovom Po naši zemlji (Ljubljana, 1949, str.127-213 ter v ponatisu Ljubljana, 1974).
Potem ko si je poškodovala nogo, ni mogla več skrbeti samostojno zase, zato so ji bližnji svojci pomagali pri nastanitvi v Domu starejših v Logatcu, kjer je v oskrbi od leta 2011. Posebno skrbna sta njen nečak po sestri Marti, Tomaž Zdešar in njegova žena Mira.
Člani Združenja borcev za vrednote NOB Logatec smo tovarišico Olgo večkrat obiskali v preteklih letih, posebno skrbno pa smo načrtovali obisk v soboto, 26.januarja letos, za njen devetindevetdeseti rojstni dan. Zavedali smo se njene občutljivosti in počutja ob morebitnem večjem številu obiskovalcev, zato smo poskrbeli, da nas je bilo manj kot deset in da smo posamično vstopali v čajno sobo na tretjem nadstropju doma, ki je tik ob njeni bivalni sobi.
Presenetila nas je z dobrim počutjem in dobro voljo in nam dovolila, da smo jo v vozičku odpeljali v čajno sobo k skromno obloženi mizi, ki smo jo člani Združenja pred tem pripravili. Za vse prisotne je pokazala veliko zanimanja in zbrano odgovarjala na vprašanja, v pomoč sta ji bila nečak Tomaž in njegova žena Mira. Z nasmehom je sprejemala voščila, ki so se vrstila, med njimi voščili ZUAB-a Zagrebške Županije Petra Radića in Združenja borcev za vrednote NOB Piran, predsednika Bojana Česnika. Osebno sta ji voščila vse najboljše: Julijana Žibert, predsednica Združenja borcev  za vrednote NOB Ljubljana ter njen sodelavec in podpredsednik Jože Hartman. Med gosti sta bila Ivan Jovanovič, zgodovinar in raziskovalec medvojnega dogajanja v širši Istri in snemalec Igor.
Na prošnjo novinarja Novega lista Edija Prodana (27.1. je v Novem listu objavil obsežen članek o jubilantki Olgi) se je obiska udeležil še fotograf Dela Uroš Hočevar. Iz našega Združenja pa smo bili Branko Rupnik, Nada T. Aleksander in Vesna Jerina.

 

Če se komu da poiskat omenjene vire, bi bilo kul videt kaj pa kako

Po naši zemlji

 

Navedek

Konec maja 1942 so jo Italijani osumili, da je likvidirala italijanskega visokega oficirja, ker so jo na dan usmrtitve videli v njegovi družbi. V resnici pa ga je pripeljala na mesto, kjer ga je čakala zaseda Narodne zaščite.

9. marec 2021 uredilo bitje Bessie

[Boris]

BuDi reče pred 11 urami:

Moja osnovna šola se je imenovala po narodnem heroju, ki je bil brat enega najpomembnejših komandantov v Ljubljani in bil ob napačnem času na napačnem mestu.
Sicer je bil pa tajnica (sekretar) tega komandanta, v vojaških spopadih se ni udeleževal.
Ko te zanima zakaj je bil narodni heroj je obrazložitev "ker je veliko prispeval pri delovanju in organizaciji območne komunistične partije, umrl je v nemškem napadu na pomemben tajni logistični objekt kjer se je takrat slučajno nahajal."(iz neke skenirane knjige na spletni strani ZZB NOV)
Slava mu.

Njegov kip smo imeli v avli šole do 1990...

trivia: objekt je bil izdan - izdajalca, njegove brate in ostalo družino je partizanska varnostna služba ustrelila tri dni po dogodku. (iz iste skenirane knjige na spletni strani ZZB NOV)

vecina teh narodnih herojev je bila nastavljena oz izmisljena. Komunjare so nardili kar cistko po vojni tudi v svojih vrstah

[Bessie]

No tukaj je več info o tme kako je bila ranjena... link

1.

Navedek

U partizanima je postala pomoćnica mitraljesca i sudjelovala u četverodnevnoj borbi na Polohovom Gradcu, kasnije u Dobrovi kod Ljubljane i pod Toškim čelom, gdje je 5. 7. 1942. bila prvi put ranjena i poslana u partizansku bolnicu na Babni gori, gdje je, iako i sama ranjena, vodila brigu o ranjenicima, dok se nije vratila u udarnu četu Dolomitskog odreda.

 

2.

Navedek

Prilikom napada na talijansko uporište Log 8. 9. 1942. godine, u jurišu je bila teško ranjena u grlo i obje noge. Već 28. oktobra vratila se u Treći bataljon Dolomitskog odreda, koji je tada ušao u sastav Druge slovenačke udarne brigade „Ljubo Šercer“ u kojoj je bila politički delegat prve čete Trećeg bataljona, a zatim pomoćnica političkog komesara Četvrtog bataljona. 

3. in 4.

Navedek

Sudjelovala je u borbama na Ustju i pod Škriljem na Topolu, gdje je 12. 12 1942. bila po treći put ranjena; zatim kod Lašča, Lužarja, na Bloškoj zaravni i u borbama na Korinju u Suvoj krajini; u napadu na Ribnicu 25. 3. 1943. bila je po četvrti put ranjena; borila se na Žužemberku, Turjaku, kod Pijave gorice, gdje se istakla u spašavanju ranjenika, pa ponovno u borbama za Žužemberk, Dobrnič, u napadu na neprijateljski položaj kod Sela Šumberk, na Zamešku i Krvavu peč.

5.

Navedek

U borbama kod Črnog Luga nad Sušakom 18. 10. 1943. ranjena je peti put, u kuk. Operirana je u Grahovu, odakle je prenijeta u selo Stari Breg koje su ubrzo potom razorili njemački avioni. Spasila se od bombardiranja, a tek posle tri dana našli su ju kuriri; ljekarska njega pružena joj je za tek mjesec dana, kada je završila njemačka ofanziva.

 

[kmjr]

Moja OS se je imenovala po tipu za katerega se prav tako govori, da so ga partizani v hrbet. Pa njegovi preziveli soborci prisegajo drugace. 

[Mutombo]

2 strani pa se ni blo

 

 

[Bessie]

Nisem se zastonj rodil
za partijo sem se boril
nisem se zastonj boril
postal sem NOB HEROJ

[Bessie]

[Enterprise]

Car reče pred 13 urami:

Why not, sej je bila 5x ranjena. Normalen človek že če bi bil 1x ranjen nebi preživel, kaj šele 5x zadet. Pa bi mi enis imel svobodo, če bi spadal pod nemčijo. Niti S od Slovenije nebi ostalo, če nebi bilo NOB in Partizanov. Boljše svoboda, kot pa da se predamo overlordom in upamo, da bomo boljše živeli, kot če bi bilo svobodni. No nekako smo se zastojn predali leta 1991 Svetovni Banki, da delajo z nami, kakor jim paše in 2007 še EU, da nam dirigirajo, kakor jim paše, ker smo se sposodili miljarde od njih.

haha, direkt sablonski primerek. 1991 prodali svetovni banki in 2007 EU, ampak pod srbi smo bli pa svobodni v SKUPNI DRZAVI JUGI 

[BuDi]

Kakorkoli, ne bo normalnih časov dokler bodo "odhajajoči najboljši"  predstavniki UDBE, VOS in SDV.

9. marec 2021 uredilo bitje BuDi

[Kruz]

pozabo si ozna