planetarium

Samokontrola. Jaz bi brez treninga skocil na debila. Mogoce se niti nebi zmogel umaknit. Uglavnem zakompliciral bi situacijo, neglede kako bi se koncalo. Tip je sosed, familjo mam,.. Tako pa sem prakticno pozrl ze toliko udarcev, da sem sposoben vseeno kolikor toliko racionalno ocenit okoliscine.

Kot receno, ni to edini razlog zakaj trenirat borilno vescino. Sem bil "napaden" (bedak mi je hotel spustit celno) pred vhodnimi vrati, od soseda. Psiho, brez kakrsnegakoli izivanja. Umaknil sem se mu, kljub temu da bi ga lahko spravil v bolnisnico. Samo sem pa precej bolj miren da v brezizhodnem polozaju lahko naredim vsaj nekaj.

Drugace se mi zdi, da se je zadnje case drasticno povecal vpis v razne borilne vescine. Bodo drugi povedali. Meni recimo tema ni otrocja. Vsaj pri nas, se dobis z drugimi ljudmi in se v sparingih pretepas z njimi. Kontrolirano, v smislu intenzitete udarcev in brc. Z veliko vecino brez ega, kdo bo ubil koga, zgolj fight v katerem je precej enostavno vedet pri cem si. Hocem rec, da si danes ves cas v situacijah, ki so dvoumne. Dvom vase, v lastne odlocitve, v svojo pozicijo znotraj druzbe, v ljudi okrog sebe,... Nic ni binarno in s tem ni nic narobe. Samo pri fajtu je pa stvar dostikrat zelo crnobela. Ves kje si. Jaz imam dejansko zelo lepe izkusnje z nasim klubom. Ni to nek zbor neandertalcev, ki uzivajo v nasilju. Ceprav tudi taki obstajajo.

Katerih borilnih vescin? Krav maga, aikido, kaj se? In kaj naredis v zgoraj opisani situaciji? Valda da je hodil za hobi 😀

Jaz predlagam, da si najdete nekega loleka, ki je pripravljen z nekim mehkim predmetom neprekinjeno zabat v vas, pa poskusate to preprecit. Da se malo streznite, ce se vam slucajno kdaj zgodi ta situacija. Neprekinjeno s silo, aikidoke ali kako si pravite, ne tako da se postavi in caka, da ga primete.

Pa saj aikido res ni borilna vescina. Bolj ples z veliko padanja

Tole je sistema aka ruski bullshido

Ja sej to. Ustrahovanje ni isto kot ti modeli, ki so ratali popularni po evropi. Uletijo ti nozem pa te zabadajo not in ven ko prfuknjeni, to ni nikakrsno znanje. Kaksen mojester pa moras bit, da to pocnes. Lepo te prosim. Sreco si imel, da si pravilno ocenil, da tip blefira.

Vem da trollas, ampak za zabavo. Noz je jebena zadeva, ker so napadi izjemno hitri. Manjso pot in silo zhteva zabod kot udarec. Primes napadalca za roko, on enostavno preprime noz in te stiha naprej, ga spravis na tla bjj, judo, karkoli, te na tleh se vedno stiha, preden ga onesposobis. Napadi so res hitri in ni fora natancnosti ampak kvantitete. Noge, dimlje, trebuh, pazduhe, vrat, glava, to so vse lahko smrtno nevarne rane. Ajde udarci, ko ni druge moznosti, pa se to bi raje brcal, ce znas. Pac vse kar dela distanco med tabo in njim. Da pa racunas, da ga bo tvoj udarec onesposobil, ali pa da mislis, da bos s kaksnimi aikido prijemi cloveka onesposobil, ko imas moznost bega, je to precej nevaren riziko.

Pred nozem se samo tece. Nimas nikakrsne sanse. Razne bullshido akcije, kjer primes zapestje in nekaj caras naokoli so namenjene samo temu, da razni brezvezni krav maga trenerji lahko bolje sluzijo, ker folk misli, da se lahko ubrani albanca. Tudi ce clovek, ki vihti noz nima pojma o pojmu.

Prevec razmisljam o breznu, da bi me lahko prestrasil. Je pa res, da se dostikrat ustavim preden zacnem z ljudmi govorit okrog te teme.

Samo o strahu pred smrtjo. Ne bojim se smrti, bojim se ravno te nesigurnosti, ki jo smrt prinasa. Nekaj je hudo groznega v ideji, da kar naenkrat nehas obstajat. Ce ne verjames v nebesa, reinkarnacije, visji obstoj ko postanes eno z vesoljem,.... ti ostane praznina. Nic. In potem se mi zgodi refleks, ko poskusam ta nic zapolnit z necim. Ga preprecit. Nekaj moram pustit za sabo kar me bo naredilo "nesmrtnega". Sledi realizacija, da karkoli naredim, nic ni vecno. Tudi ce bo Teslo sel na Mars in razsiril clovestvo po celi galaksiji, bo plesasti afriski kvazi inovator sel prej ali slej v pozabo, skupaj z njegovim fenomenalnim dizajnom cybertrucka. (Sori moral sem). Samo zdi se mi, nevem, zdi se mi da od tu izhajajo odvisnosti. Odvisnost od dela recimo. Ta je ne samo legalna, celo vzpodbuja se jo. Ko se 80 letnemu uspesnemu direktorju sesuje svet, ko kar naenkrat dojame, da svetu ni vec potreben. Familja pa ga je ze zdavnaj odjebala, ker v svoji odvisnosti-gonu za nesmrtnostjo, ni imel casa zanjo. Ali ze prej odvisnot od drog, ko podzavestno dobis obcutek, da nimas niti najmanjse sanse, da pustis pecat za sabo, ali pa ko zavestno vidis, da karkoli naredis, cez 10 let, ali v najboljsem primeru 100 ne bo imelo nikakrsne vrednosti vec. Ali pa bo nekdo z boljsimi PR sposobnostmi uzurpiral tvoj trud in se v tisti mali koscek zgodovine vpisal namesto tebe. Kot Steve Jobs namesto genialnih razvijalcev appla. A se veste kdo je bil Steve Jobs btw? Mislim, nove generacije mladostnikov vejo? In postane ta nic kar hudo bolec in brezupen. Spijes pir, pa blokiras ta brezup. Naredis 200 sklec 5x na teden, pa ne mores zraven razmisljat o tem, pa se izgled telesa, ti daje lazen obcutek, da si nesmrten. Podres 10, 20 let mlajsih zensk pa se ti zdi, da si mlad, ampak se ga vseeno moras potem se napit preden gres na oder pet Ona sanja o Ljubljani, recimo. Hocem rect, odvisnost je sirok pojem in premalo se v tej druzbi govori o smrti.

Ja, strinajm se razlicne veje pri odlocitvah so super. Samo luknjo si omenil z razlogom. Ker je recimo ne mores zrusit. Ce bi pa dal nadaljevanje questa k drugemu liku v neko hiso, pa imas isti problem in tako naprej v neskoncnost. Ne gre se za odlocitve. Withcer 3 je hvaljen zaradi moznosti sprejemanja odlocitev, ampak, ce smo iskreni so razlike res minorne. Rdr2 je hvaljen ker se svet odziva na tvoja dejanja. In NPCji se res precej bolje od vecine iger, ampak takoj ko zacnes zgodbovno misijo si bolj omejen kot v marsikateri linearni igri. Bg3 je super glede tega, pa vseeno ni open world in si vseeno omejen. Da bi zdruzili odlocitve, ki jih sprejemas pri Detroit Become human recimo, kjer dejansko konkretno vplivas na dogajanje, z odprtim svetom, je pomoje prakticno nemogoce. Ce pa dodas se moznost rusenja vse stavb ali razsuvanje sten, pa niti Detroita nebi mogli naredit. A niso Just Causei igre kjer lahoo prakticno vse razsujes. Pa si se tam omejen, ker hocejo imet neko zgodbo, ki ne more biti drugega kot sranje. Jebiga omejitev in popolna svoboda sta nezdruzljivi.

Daj mi za foro ti dve besedi prevedi v anglescino. Moj point je samo to, da so dejansko, kot je nekdo prej omenil, odprti svetovi problem, kar se tice destrukcije, pobijanja vseh likov in moznosti, da takoj vstopis kamor zelis. Ce zelis imeti neko koherentno zgodbo odpadejo vse te moznosti. Ne mores sfukati gradu v katerem zivi glavni badguy, ker je pac vmes se 40 ur contenta. Mogoce ti igra dovoli vstopiti tja, ampak glavnega badguya ni tam, ce pa je ga ne mores ubit. Ce ga ni, ne mores unicit stavbe, ker bo tam vmesna video sekvenca kjer se srecata v dvorani in bilo precej cudno, ce je grad v rusevinah 40 ur, potem pa je med sekvenco nedotaknejn. Itd. Ajde mogoce z umetno inteligenco dobimo igre, ki se bodo dopisovale, ko bos sprejemal odlocitve. Ampak tega se iskreno povedano bojim.

No ja pri BG3 se igra zakljuci, ce v chapter 1 prehitro ubijes badguya. Torej Game over. Ajde saj ni napacno, samo ne znam si predstavljat koliko dodatnega contenta bi bilo potrebnega, ce bi dejansko lahko kar vse pobil. Aja mogoce pa si znam. Ce lahko ubijes prav vsakega quest giverja in hoces v vsakem primeru nadaljevat z igro, je potrebno tocno.... ......nesteto drugih moznosti 😀