Doppelganger

Zbirka kratkih sanj, iskanj in razmišljanj. Zgodba katere konec mora vsak najti sam. Deloma služila kot navdih za Jodorowskyevo (?) Goro.

Jaz naredim tko da raztegnem testo in ga dam na peki papir, obložim, poberem s pekacem in dam za dve minuti v pečico. Ko se testo spodaj zapece, odstranim peki in pečem do konca. 65% hidracije, hlebček lepo pomokas preden ga greš raztegovat. To da se ti peki zapeče na testo prvič slišim, maš dost segret kamen? Se pa pridružujem nasvetom za lopar, čeprav me že zdej mrazi ob tem kako bom spravil pico gor.

Telefon Pc

Levi gumb "Klik za izbiro datotek" bo tapravi.

To z egom se strinjam. Ma itak, ne glede na to ali vidiš sebe in ostalo stvarstvo kot eno ali pa kot dve oziroma več ločenih entitet, se razmišljanja dogajajo v tvoji glavi in le um/duša/whatever lahko stori korak naprej al kamorkoli pac greš, zunanji vplivi lahko le sugerirajo kje zavit, še vedno pa je na tebi da se spraviš v gibanje. Lepa izkušnja, ta spokojnost je zanimiva ja, četudi je vse slučajno laž, ki si jo govoriš da preživiš, je zelo močna sila, ki res lahko premika gore. Jaz lucidnega sanjanja ne prakticiram, si pa pišem dnevnik sanj in vsake tok probam kej

Zložljivo lopato sem tudi sam mel v mislih, ampak me mal skrbi glede prostora, morm poguglat kake so dimenzije ko se zloži. Čelna svetilka je bila tudi na gnoju parkrat omenjena, bom pobrskal kaj se kej dobi. Kaj je armič?

Prijatelj se seli v ZDA, zato mu želim dat neki za spomin. V bližnji prihodnosti se nameravata z ženo odpraviti na Appalachian trail, zato bi mu rad kupil nekaj kar mu bo tle koristilo. Stvar mora bit kar se da majhna, da zavzame čim manj prostora v prtljagi. Prva ideja, ki mi je prišla na misel je bil kompas, majhen, uporaben, ima tudi prikupen simbolen pomen. Ampak sem pol mal guglal in ugotovil, da je pot dobro označena (no shit) in da skor nikjer na netu objavljenih seznamih opreme, ki jo potrebuješ, ni navedenega kompasa. Sicer stekam, da če se držiš poti, nimaš kej falit, amp

Ponavadi naštejem dejanja, ki so v skladu s prepričanjem kakšna oseba želim biti, in kje sem skrenil s poti. Poskušam najti tudi triggerje, ki so me zavedli s poti in oporne točke, ki so mi pomagale, da sem naredil kar je prav in ne kaj bi naredil, če bi delal kakor delam že celo življenje. Od decembra bolj ali manj uspešno furam tudi dnevni urnik, kjer sem si dejavnosti razdelil v tri sklope (um, duša in telo) in številčno ovrednotim koliko od zadanih dejavnosti sem tisti dan opravil. Nasploh se mi zdi pomembno da si postaviš neke kratko in dolgoročne cilje, ki jih dodobra razčle

To kar ti "dojameš" so le bežne slike v jezeru uma, zdi se ti da jih lahko zagrabiš, a um vzvalovi v naučenih valovih in zdi se da je znanje za vedno izgubljeno. A ni, enkrat bo spet priplavalo na površje in takrat se ti bo spet zazdelo da ga lahko ujameš. In ponovi vajo, v neskončnost. Trik je v tem da zmanjšaš downtime, čas med enim "razodetjem", pozabo, in ponovnim "razodetjem". Meni je pomagalo pisanje dnevnika, kjer oceniš svoja dejanja tistega dne, izpostavis kaj si naredil dobrega in kaj slabega. S tem postaneš bolj pozoren na to kaj počneš, ker se zavedaš da se boš zvečer m

Poišči si pomoč.