RIP National Geographic

[The Mothership]

Revija National Geographic je odpustila še zadnje tzv. staff writerje, s svojim preprostim umom si mislim, da so to novinarji, ki jih imajo stalno zaposlene: https://finance.yahoo.com/news/national-geographic-lays-off-staff-005900310.html

 

V duhu stremenja po fleksibilnosti, ki žene delodajalce bodo content ustvarjali s freelancerji, revija sama bo pa itak nehala izhajat.

 

Osebno sem kakšen nov izvod te revije zadnjič kupil kakšnih 5, 6, let nazaj, če ne kar 10. Že takrat sem nekako dobil občutek, da to ni več to, ampak kaj hočemo, tempora mutantur. V mojem otroštvu smo bili nanj naročeni, tistega rumenega roba se spomnim bolj iz ozadja, sem se pa ipak sem ter tja (z leti čedalje pogosteje) prebil skozi kakšen članek ter si tako širil meje sveta in jezika.

 

Zadnja leta mi je bilo bolj kot sveže zanimivo listati stare izdaje, npr. prispevek o jedrski energiji iz pred-černobilskih časov. Najbolj se spominjam članka o računalnikih iz sedemdesetih, v katerem so zelo uspešno napovedali domala vse vidike njihove današnje uporabe, vključno s povezljivostjo in vseprisotnostjo. Tako da nesluteni napredek, v katerem uživamo danes, ne samo, da ni bil tako nesluten, ampak je še prišel pozneje kot pričakovano. Zanimive so mi bile tudi reportaže iz prebujajoče se Vzhodne Evrope iz konca osemdesetih in začetka devetdesetih, brane iz zgodovinske distance so porajale sladkogrenke občutke velikih upov za prihodnost in neizpolnjenih priložnosti.

 

Razen boomerjev in samih (bivših) zaposlenih dvomim, da bo ta sprememba koga zares neposredno zabolela, itak je tiskana beseda (in slika) preživet koncept, vse se seli na splet, vsebine po naročilu, itd ipd ter ovo ono, ampak imho ni nič narobe, če človek dobi v naročje zbirko vsebin, za katere vnaprej ni imel pojma, da jih bo, in jih potem ob priliki prelista in se kaj novega nauči. Ni treba daleč pogledat, da se vidi, kako je, če tega več ni.

29. junij 2023 uredilo bitje The Mothership

[Sudat]

Žal tudi sam opažam da po "magazinskih" vsebinah posegam raje na internetu ali cel v video vsebinah. Bolj od NG mi je v spominu ostajala slovenska kopija GEA - ki jo lahko ocenjujem kot dobro kopijo, ki pa izhaja še danes, nisem je bral že nekaj časa tako da o kvaliteti nebi.

 

Se je pa NG podajal tudi v drugačne vode, ki jih GEA ne pokriva, v zadnjem času pa je v partnerstvu (?) izdal tudi gradivo za poučevanje geografije, ki pa je žal subpar.

[Hernir]

  

Hernir reče pred 1 uro:

Fizične revije so zakon. Preferiram, da mi neki tehtni uredniki izberejo vsebine, ki jih bom konzumiral, kot pa da mi jih vsili algoritem. Tudi vizualna reprezentacija revij mi je všeč, bolj od člankov na spletu. Tako da sem naročen na Retro Gamer (mi je pač najjače za gaming itch, ker ni vezano na aktulne izide, itak ne utegnem sproti prebirat, imam še ene 5 zapakiranih), Outsiderja (arhitektura/kultura) in Literaturo (revija za, no, literaturo). Ta mesec sem pa stisnil še naročilo za El Normal, ampak bolj za support Outsiderju, ki mi je res všeč. To so mi prav večeri zame, ko se vmontiram f kavč in pol čitam revije, pač daje res drugačno izkustvo od branja knjige. Pa se mi zdi, da so od apokalipse tiska dalje vse te manjše revije tipa Literatura res konkretno pojačale kvaliteto v dizajnu in vsebini, tako da so v bistvu kvalitetnejše kot takrat, ko je še bilo tok naročnikov, da se je dalo preživet brez državnega keša  

 

[ana]

Škoda. Stare edicije NG so shranjene v moji otroški sobi in še sedaj jih včasih prelistam, ko sem na obisku v Sloveniji.

 

Fizičnega tiska ne kupujem več. Mi je pa ljubši model portala, ki ga ima The (London) Times, kjer dobiš dnevne edicije in lahko na hitro scrollaš po celotni ediciji. Pri nekaterih drugih portalih za katere plačujem zgrešim določene članke, ji bi jih drugače brala. 

[Scar]

Kakrsenkoli fizicen tisk je skoda, da izgine. Meni osebno branje ze malo daljsih clankov na zaslonu sploh ne disi, tudi redko se lotim gledanja jutub videov, daljsih od 10min. Pa ne zato, ker bi mel pozornost na nivoju tiktokerja, ampak ker je en cisto poseben filing se zavalit s fizicno revijo/knjigo/cajtngom in listati.

 

Narocen sem na Jazbino, doma doma so pa starci naroceni se na Delo in razne poljudnoznanstvene revije a la Zivljenje in tehnika, GEA, Svet in ljudje, tako da jih redno listam in preberem kaksen clanek.

 

@Hernir kul da si narocen na Retro Gamerja. Sam sem se pred kratkim narocil na Edge in cakam prvo stevilko (naj bi bla proti koncu julija). Pred casom sem si na letaliscu v Londonu kupil en izvod, pa mi je bil carski, pa sem kar narocil.

[Hernir]

Odlična odločitev, Edge je najboljša tiskana revija o igrah. Povsem neprimerljivo kvalitetnejše od Jazbine in tudi Retro Gamerja, da si malo popljuvam v svojo skledo

[Scar]

Ce bos za kaksno izmenjavo gejmerskih revij, se javi

[ArtaX]

Hernir reče Dne, 29. 6. 2023 at 10:31:

  

 

 

Ha! Thanks za tole. Padla naročnina na Outsider (kot gift boljši polovici). Ni mi jasno kako nisem prej zasledil te revije  

[rajkoroko]

The Mothership reče Dne, 29. 6. 2023 at 7:13:

Revija National Geographic je odpustila še zadnje tzv. staff writerje, s svojim preprostim umom si mislim, da so to novinarji, ki jih imajo stalno zaposlene: https://finance.yahoo.com/news/national-geographic-lays-off-staff-005900310.html

 

V duhu stremenja po fleksibilnosti, ki žene delodajalce bodo content ustvarjali s freelancerji, revija sama bo pa itak nehala izhajat.

 

Osebno sem kakšen nov izvod te revije zadnjič kupil kakšnih 5, 6, let nazaj, če ne kar 10. Že takrat sem nekako dobil občutek, da to ni več to, ampak kaj hočemo, tempora mutantur. V mojem otroštvu smo bili nanj naročeni, tistega rumenega roba se spomnim bolj iz ozadja, sem se pa ipak sem ter tja (z leti čedalje pogosteje) prebil skozi kakšen članek ter si tako širil meje sveta in jezika.

 

Zadnja leta mi je bilo bolj kot sveže zanimivo listati stare izdaje, npr. prispevek o jedrski energiji iz pred-černobilskih časov. Najbolj se spominjam članka o računalnikih iz sedemdesetih, v katerem so zelo uspešno napovedali domala vse vidike njihove današnje uporabe, vključno s povezljivostjo in vseprisotnostjo. Tako da nesluteni napredek, v katerem uživamo danes, ne samo, da ni bil tako nesluten, ampak je še prišel pozneje kot pričakovano. Zanimive so mi bile tudi reportaže iz prebujajoče se Vzhodne Evrope iz konca osemdesetih in začetka devetdesetih, brane iz zgodovinske distance so porajale sladkogrenke občutke velikih upov za prihodnost in neizpolnjenih priložnosti.

 

Razen boomerjev in samih (bivših) zaposlenih dvomim, da bo ta sprememba koga zares neposredno zabolela, itak je tiskana beseda (in slika) preživet koncept, vse se seli na splet, vsebine po naročilu, itd ipd ter ovo ono, ampak imho ni nič narobe, če človek dobi v naročje zbirko vsebin, za katere vnaprej ni imel pojma, da jih bo, in jih potem ob priliki prelista in se kaj novega nauči. Ni treba daleč pogledat, da se vidi, kako je, če tega več ni.

Fak, direkt v čustvo

[Lunco]

 

še en mn3 uspel u lajfu

[aceofs]

The Mothership reče Dne, 29. 6. 2023 at 7:13:

Revija National Geographic je odpustila še zadnje tzv. staff writerje, s svojim preprostim umom si mislim, da so to novinarji, ki jih imajo stalno zaposlene: https://sajeposlovnadarila.si/collections/oblacila

 

V duhu stremenja po fleksibilnosti, ki žene delodajalce bodo content ustvarjali s freelancerji, revija sama bo pa itak nehala izhajat.

 

Osebno sem kakšen nov izvod te revije zadnjič kupil kakšnih 5, 6, let nazaj, če ne kar 10. Že takrat sem nekako dobil občutek, da to ni več to, ampak kaj hočemo, tempora mutantur kolesarski center . V mojem otroštvu smo bili nanj naročeni, tistega rumenega roba se spomnim bolj iz ozadja, sem se pa ipak sem ter tja (z leti čedalje pogosteje) prebil skozi kakšen članek ter si tako širil meje sveta in jezika.

 

Zadnja leta mi je bilo bolj kot sveže zanimivo listati stare izdaje, npr. prispevek oglaševanje na facebooku o jedrski energiji iz pred-černobilskih časov. Najbolj se spominjam članka o računalnikih iz sedemdesetih, v katerem so zelo uspešno napovedali domala vse vidike njihove današnje uporabe, vključno s povezljivostjo in vseprisotnostjo. Tako da nesluteni napredek, v katerem uživamo danes, ne samo, da ni bil tako nesluten, ampak je še prišel pozneje kot pričakovano. Zanimive so mi bile tudi reportaže iz prebujajoče se Vzhodne Evrope iz konca osemdesetih in začetka devetdesetih, brane iz zgodovinske distance so porajale sladkogrenke občutke velikih upov za prihodnost in neizpolnjenih priložnosti.

 

Razen boomerjev in samih (bivših) zaposlenih dvomim, da bo ta sprememba koga zares neposredno zabolela, itak je tiskana beseda (in slika) preživet koncept, vse se seli na splet, vsebine po naročilu, itd ipd ter ovo ono, ampak imho ni nič narobe, če človek dobi v naročje zbirko vsebin, za katere vnaprej ni imel pojma, da jih bo, in jih potem ob priliki prelista in se kaj novega nauči. Ni treba daleč pogledat, da se vidi, kako je, če tega več ni.

wau :O