Okult Objavljeno 13. november 2023 Share Objavljeno 13. november 2023 fauzo reče pred 5 minutami: Razumem tvojo pozicijo, zdi pa se mi izredno sebična in kot mislim da sem tudi pokazal, popolnoma nerealna. Če politično ni živo v državi n javnosti. precej bizarno ocitati teoretski poziciji da je sebicna, alienacija je princip cloveske zgodovine, nima nobene veze z mano osebno, ne podpiram obstojece politike, se mi pa participacija/apoliticnost ne zdi osnovni problem, ker ne razumem alienacije kot nekej slabega ampak vrednostno nevtralnega in kot osnovno gonilo tehnoloskega, znanstvenega in kulturnega napredka vprasanje je kaj mislis da bi bilo boljse z vec participacije, kaj na boljse spremenis s tem ce bi ljudje resno vzeli, kako nek debil v prlamentu nabija o cemerkoli ze? ce jim to ni za razvedrilo ampak jih tezi in spravlja v depesijo (takih se meni zdi ogromno, in seveda je vsak prevec) Navedek Povezava do prispevka
fauzić Objavljeno 13. november 2023 Avtor Share Objavljeno 13. november 2023 (urejano) Okult reče pred 23 minutami: precej bizarno ocitati teoretski poziciji da je sebicna, alienacija je princip cloveske zgodovine, nima nobene veze z mano osebno, ne podpiram obstojece politike, se mi pa participacija/apoliticnost ne zdi osnovni problem, ker ne razumem alienacije kot nekej slabega ampak vrednostno nevtralnega in kot osnovno gonilo tehnoloskega, znanstvenega in kulturnega napredka vprasanje je kaj mislis da bi bilo boljse z vec participacije, kaj na boljse spremenis s tem ce bi ljudje resno vzeli, kako nek debil v prlamentu nabija o cemerkoli ze? ce jim to ni za razvedrilo ampak jih tezi in spravlja v depesijo (takih se meni zdi ogromno, in seveda je vsak prevec) Alienacija ni noben princip človeške zgodovine, glede na kaj? To, da človek ni več v posesti lastnih fakultet, je princip človeške zgodovine? Lahko greva, da je nihilizem takšen, ampak nihilizem kot nepreboleti oz. ne-nase-vzeti nihilizem. Ne poznam pa enega avtorja, ki bi alienacijo kot tako zagovarjal kot princip človeške zgodovine. Mogoče Fukoyama, ampak samo za njegove hejterje (sam sem blizu ) Ok, dajva vzet primer. Gonilo razvoja je tehnološki napredek (kulturni napredek je diametralno nasproten znanstvenemu, zato bomo težko eno in drugo vzeli skupaj) V vlado pride predlog : dajmo povečat nadzor nad javnostjo, po vzoru Kitajske. Vsi, ki so pridni se tako nimajo kaj bati, vsi ki niso, pa na tak ali drugačen način blokirajo naš razvoj. Kakšen je tvoj argument proti takšnemu nadzoru? ali pa recimo naprezanjem moderne družbe, da ukine kajenje. 13. november 2023 uredilo bitje fauzo 1 1 Navedek Povezava do prispevka
Okult Objavljeno 13. november 2023 Share Objavljeno 13. november 2023 fauzo reče pred 1 uro: Alienacija ni noben princip človeške zgodovine, glede na kaj? To, da človek ni več v posesti lastnih fakultet, je princip človeške zgodovine? Lahko greva, da je nihilizem takšen, ampak nihilizem kot nepreboleti oz. ne-nase-vzeti nihilizem. ne razumem s cim se zdej ne strinjas, celoten tvoj shtick je nasprotovanje alienaciji, torej razumes alienacijo kot dejansko stanje in torej nekaj do cesar vodi cloveska zgodovina alienacija je fakt, vprasanje je zgolj njena podrobna analiza, stalisce (negacija/afirmacija) itd. fauzo reče pred 1 uro: Ne poznam pa enega avtorja, ki bi alienacijo kot tako zagovarjal kot princip človeške zgodovine. Hegel? Marx? Roussau? sploh pa je precej tradicionalen koncept, zelo blizu so ze vsi miti zlate dobe in propada ter raja in izgona fauzo reče pred 1 uro: V vlado pride predlog : dajmo povečat nadzor nad javnostjo, po vzoru Kitajske. Vsi, ki so pridni se tako nimajo kaj bati, vsi ki niso, pa na tak ali drugačen način blokirajo naš razvoj. Kakšen je tvoj argument proti takšnemu nadzoru? razvoj nima nicesar z nadzorom, nadzor tega tipa je zlo sam po sebi, ker vzpostavlja ali ojaca socialno hierarhijo, toga hierarhizacija pa preprecuje napredek, nesvobodne druzbe so obsojene na propad ne zgolj od zunaj skozi konkurenco ampak predvsem skoz notranjo stagnacijo, itd itd. 1 Navedek Povezava do prispevka
fauzić Objavljeno 13. november 2023 Avtor Share Objavljeno 13. november 2023 Okult reče pred 1 minuto: ne razumem s cim se zdej ne strinjas, celoten tvoj shtick je nasprotovanje alienaciji, torej razumes alienacijo kot dejansko stanje in torej nekaj do cesar vodi cloveska zgodovina alienacija je fakt, vprasanje je zgolj njena podrobna analiza, stalisce (negacija/afirmacija) itd. Hegel? Marx? Roussau? sploh pa je precej tradicionalen koncept, zelo blizu so ze vsi miti zlate dobe in propada ter raja in izgona razvoj nima nicesar z nadzorom, nadzor tega tipa je zlo sam po sebi, ker vzpostavlja ali ojaca socialno hierarhijo, toga hierarhizacija pa preprecuje napredek, nesvobodne druzbe so obsojene na propad ne zgolj od zunaj skozi konkurenco ampak predvsem skoz notranjo stagnacijo, itd itd. Hegel, Marx, Rousseau, vsi trije nekako nasprotujejo alienaciji kot "pozitivnemu" učinku zgodovine (pozitivno v vulgarnem smislu). Je eden od možnih učinkov, ni pa edini, to še posebno pri Marxu, katerega filozofija je nasprotovanje totaliteti absoluta. Se pa oba strinjava, da je alienacija eden od možnih učinkov učinkovanja zgodovinskosti zgodovine. Ni pa edini. Problem, kakor si ti zastavil, je, da je nujni in pozitivni učinek. V tem smislu bi se mogoče dalo navajati Hegla, če res raztegnemo, ampak je Marx tu korekcija. Problem "logike razvoja" je, da ima svojo logiko, ki ni nujno komplementarna z logiko človeškega bivanja. Tako je recimo v interesu AI, da si podredi človeka in ga napravi za zgolj podaljšek same sebe - idealen svet razvoja je človek, zgolj še kot orodje AI. Ti verjetno sicer verjameš, da je svobodni človek bolj kreativen, ampak kreativnost sploh ni aspekt razvoja : je zgolj sledenje že zapisani interpretaciji. Zato človek v razvoju VERJETNO sploh ni potreben. Še enkrat dajem primer recimo omejitve kajenja. Tu je jasen argument : v imenu razvoja je potrebno kajenje preprečiti zaradi dokazanih negativnih učinkih na telo človeka (ki je tu že pojmovan zgolj še kot "stroj napredka"). Kako bi brez jasno razvitega koncepta javnosti, ki razume in je udeležena na konceptu svobode argumentiral, da je to napačna poteza? 1 1 Navedek Povezava do prispevka
Okult Objavljeno 13. november 2023 Share Objavljeno 13. november 2023 fauzo reče Pravkar: Hegel, Marx, Rousseau, vsi trije nekako nasprotujejo alienaciji kot "pozitivnemu" učinku zgodovine (pozitivno v vulgarnem smislu). Je eden od možnih učinkov, ni pa edini, to še posebno pri Marxu, katerega filozofija je nasprotovanje totaliteti absoluta. roussou in marx recimo nasprotujeta, hegel razume nujnost alienacije, ampak pises kot da nasprotujes samemu konceptu ne njegovemu vrednotenj fauzo reče pred 9 minutami: Še enkrat dajem primer recimo omejitve kajenja. Tu je jasen argument : v imenu razvoja je potrebno kajenje preprečiti zaradi dokazanih negativnih učinkih na telo človeka (ki je tu že pojmovan zgolj še kot "stroj napredka"). Kako bi brez jasno razvitega koncepta javnosti, ki razume in je udeležena na konceptu svobode argumentiral, da je to napačna poteza? zakaj bi bila napacna poteza? svoboda ni v tem da se skotis in delas kar ti narekujejo opicji mozgani po tvoji volji, ampak sad na koncu procesa omike ko um postane alieniran od svoje neposrednosti, od neposrednega ugodja od neposrednega uzitka in orientiran v visje smotre ciki so nacin kako ti korporacija skoz marketing, financializacijo in distribucijo sheka opicje mozgne za profit, podobno se dogaja z algoritmi in se bo dogajalo z AIjem, njihov interes je prav da posameznike kot crede uporabnikov ohrani nealienirane, konstantno vpete v dogajanje in primerne za molzo sentimenta in podatkov Navedek Povezava do prispevka
fauzić Objavljeno 13. november 2023 Avtor Share Objavljeno 13. november 2023 Okult reče pred 2 minutama: roussou in marx recimo nasprotujeta, hegel razume nujnost alienacije, ampak pises kot da nasprotujes samemu konceptu ne njegovemu vrednotenj zakaj bi bila napacna poteza? svoboda ni v tem da se skotis in delas kar ti narekujejo opicji mozgani po tvoji volji, ampak sad na koncu procesa omike ko um postane alieniran od svoje neposrednosti, od neposrednega ugodja od neposrednega uzitka in orientiran v visje smotre ciki so nacin kako ti korporacija skoz marketing, financializacijo in distribucijo sheka opicje mozgne za profit, podobno se dogaja z algoritmi in se bo dogajalo z AIjem, njihov interes je prav da posameznike kot crede uporabnikov ohrani nealienirane, konstantno vpete v dogajanje in primerne za molzo sentimenta in podatkov Kaj je višji smoter? Kaj je človek? 1 1 Navedek Povezava do prispevka
Okult Objavljeno 13. november 2023 Share Objavljeno 13. november 2023 fauzo reče pred 2 minutama: Kaj je višji smoter? divergentno glede na razlicne ume, lahko pa se strinjamo da sesljanje cikeca za to da dobis hit nikotina vrjetno ne spada med te visje smotre fauzo reče pred 2 minutama: Kaj je človek? nepernati biped Navedek Povezava do prispevka
fauzić Objavljeno 13. november 2023 Avtor Share Objavljeno 13. november 2023 Okult reče Pravkar: divergentno glede na razlicne ume, lahko pa se strinjamo da sesljanje cikeca za to da dobis hit nikotina vrjetno ne spada med te visje smotre nepernati biped ne vem. moram priznat, da sem računal na to, da si kadilec greva nazaj na nadzor. Kitajska skozi nadzor zagotavlja maksimalno efektivnost. Kako bi pokazal, da nadzor praktično ni najboljša rešitev? Glede na vse napisano, ne da se mi ponavljat 1 1 Navedek Povezava do prispevka
Okult Objavljeno 13. november 2023 Share Objavljeno 13. november 2023 fauzo reče pred 18 minutami: ne vem. moram priznat, da sem računal na to, da si kadilec tud kot kadilcu mi je blo ogabna izguba svobode, oz. avtonomije ki jo imas kot odvisnik, lahko gledas kako te ideja cika vodi po svetu fauzo reče pred 19 minutami: greva nazaj na nadzor. Kitajska skozi nadzor zagotavlja maksimalno efektivnost. Kako bi pokazal, da nadzor praktično ni najboljša rešitev? Glede na vse napisano, ne da se mi ponavljat ne vem kaksno vezo ima to s tem da vrednotim alienacijo pozitivno, nadzor pa negativno, alienacija je precej bolj abstrakten koncept, ne zagovarjam maksimalne efektivnosti, ne zgolj zato ker ni maksimalno efektivna za vse stvari kjer delo zahteva visjo kognicijo in kreativnost, ampak ker je efektivnost zanemarljiva, koga briga ce si maksimalno efektiven ce delas debilnosti Navedek Povezava do prispevka
fauzić Objavljeno 13. november 2023 Avtor Share Objavljeno 13. november 2023 (urejano) Okult reče pred 9 minutami: tud kot kadilcu mi je blo ogabna izguba svobode, oz. avtonomije ki jo imas kot odvisnik, lahko gledas kako te ideja cika vodi po svetu ne vem kaksno vezo ima to s tem da vrednotim alienacijo pozitivno, nadzor pa negativno, alienacija je precej bolj abstrakten koncept, ne zagovarjam maksimalne efektivnosti, ne zgolj zato ker ni maksimalno efektivna za vse stvari kjer delo zahteva visjo kognicijo in kreativnost, ampak ker je efektivnost zanemarljiva, koga briga ce si maksimalno efektiven ce delas debilnosti problem je, da v kolikor zagovarjaš alienacijo, je nadzor eden od takih stranskih produktov logike razvoja. problem je, da razvoja, v kolikor je človek alieniran, (tj. ni političen) ni moč z ničemer več regulirati. To imamo delno že danes problem, ko pojem svobode ne more nastopati na sodišču kot relevanten koncept. 13. november 2023 uredilo bitje fauzo 1 1 Navedek Povezava do prispevka
Okult Objavljeno 13. november 2023 Share Objavljeno 13. november 2023 fauzo reče pred 13 minutami: problem je, da v kolikor zagovarjaš alienacijo, je nadzor eden od takih stranskih produktov logike razvoja. niti slucajno, kot pravim je nadzor ucinkovit le dokler ljudje delajo delo avtomatov/zivali, takoj ko so potrebne visji zmoznosti je nadzor antiteticen razvoju fauzo reče pred 14 minutami: problem je, da razvoja, v kolikor je človek alieniran, (tj. ni političen) ni moč z ničemer več regulirati. ko sem zadnjic pogledal iz kleti so drzave se vedno obstajale, regulacija se je se vedno razrascala po vseh poljih produkcije in same korporacije so zacele s svojimi tipi regulacije, ne pravim da je vsa regulacija slaba ampak vecina je je zgolj orodje za kolonizacijo/plenjenje itd. fauzo reče pred 17 minutami: To imamo delno že danes problem, ko pojem svobode ne more nastopati na sodišču kot relevanten koncept. ne vem na kaj to leti, je pa alienacija osnova hegeljanskega pojma svobode Navedek Povezava do prispevka
fauzić Objavljeno 13. november 2023 Avtor Share Objavljeno 13. november 2023 Okult reče pred 7 minutami: niti slucajno, kot pravim je nadzor ucinkovit le dokler ljudje delajo delo avtomatov/zivali, takoj ko so potrebne visji zmoznosti je nadzor antiteticen razvoju ko sem zadnjic pogledal iz kleti so drzave se vedno obstajale, regulacija se je se vedno razrascala po vseh poljih produkcije in same korporacije so zacele s svojimi tipi regulacije, ne pravim da je vsa regulacija slaba ampak vecina je je zgolj orodje za kolonizacijo/plenjenje itd. ne vem na kaj to leti, je pa alienacija osnova hegeljanskega pojma svobode Prvo morava definirati kaj je razvoj. Vidimo recimo kako težko se nadzoruje razvoj AI, google, etc. Pač, če ni dovolj močnega pritiska nazaj, je težnja po razvoju (ki je slepo bistvo tehnike, mind you) tista, ki ugonablja vse drugo. 1 1 Navedek Povezava do prispevka
Okult Objavljeno 13. november 2023 Share Objavljeno 13. november 2023 fauzo reče pred 14 minutami: Prvo morava definirati kaj je razvoj. razvoj cloveskega bistva, njegovo konstantno samopreseganje skozi napredovanje vednosti, izkustva in tehnologije, neko priblizno fauzo reče pred 16 minutami: Vidimo recimo kako težko se nadzoruje razvoj AI, google, etc. Pač, če ni dovolj močnega pritiska nazaj, je težnja po razvoju (ki je slepo bistvo tehnike, mind you) tista, ki ugonablja vse drugo. seveda se ga ne da nadzorovat ze ko pride pri vecjih firmah, niti ne vidim razloga da bi blo to potrebno, ce bi produkcijo lahko nadzorovali in bi bila ta v rokah eticnih komisij in dobrih birokratov bi to zgolj povecalo sanse da nas gre AI extinctat Navedek Povezava do prispevka
fauzić Objavljeno 14. november 2023 Avtor Share Objavljeno 14. november 2023 Okult reče pred 10 urami: razvoj cloveskega bistva, njegovo konstantno samopreseganje skozi napredovanje vednosti, izkustva in tehnologije, neko priblizno seveda se ga ne da nadzorovat ze ko pride pri vecjih firmah, niti ne vidim razloga da bi blo to potrebno, ce bi produkcijo lahko nadzorovali in bi bila ta v rokah eticnih komisij in dobrih birokratov bi to zgolj povecalo sanse da nas gre AI extinctat Ok, ampak kaj ima to s človekom? Ali ne vidiš, da tehnologija v praktičnem svetu najbolje uspeva v kontroliranih družbah? Ja, razumem tvojo "idejo", ampak v praksi se pokaže, da manj nadzora izključno v idealnem stanju človeka pomeni razvoj. Nihče, oz. zelo redki, delajo v imenu razvoja. Večina dela za novega Porsche-a, za neodvisnost ... vse to so instrumenti kontrole. Razumem kaj misliš : več svobodo pomeni prost svoboden, ustvarjalen razvoj. Ampak v zgodovini boš težko našel družbo, ki je ustvarjala zaradi ustvarjanja samega - en primer je recimo zlata doba Grkov, ko je pojem Lepega nekako ustanovni pojem, drug primer je zahodna družba po 2. svetovni vojni, ko pojem svobode zadobi neko praktično (phronesis) pojmovanje. Problem recimo googlea je, da bolj kot kdajkoli v zgodovini, posega v integriteto človeka. Zato je nadzorovanje ključno, ker tu že vidimo kako v imenu razvoja in dobička "žrtvujemo" človeška življenja, če ne teh pa integiteto človeka. In nimamo več pravih vzvodov s katerimi bi onemogočali razvoj. Podobno recimo nihče ne more nič rečt Jankoviču, ker je iz Roga naredil roganje. Ker se to ekonomsko splača. V trenutku, ko človek izgubi svojo integriteto, ko pusti, da mu narekuje zgolj še diktat razvoja in dobička (ta sta enakoizvorna kot kopičenje), se znajdemo v situaciji ko več ni odgovorov. Če javnost ne poda nekega odgovora na vprašanje kdo smo, kam gremo ... potem nas razvoj po nujnosti ugonobi, ker z nami ne računa, predvsem pa ne z našim abstraktnim pojmovanjem svobode. 1 1 Navedek Povezava do prispevka
Okult Objavljeno 14. november 2023 Share Objavljeno 14. november 2023 fauzo reče pred 19 minutami: Ali ne vidiš, da tehnologija v praktičnem svetu najbolje uspeva v kontroliranih družbah? ne? dobesedno sovpada najvecji boom znanosti, tehnologije z liberalizacijo zahoda trenutno so tehnolosko dalec najbolj napredni americani fauzo reče pred 21 minutami: Nihče, oz. zelo redki, delajo v imenu razvoja. nikomur nikoli ni blo treba delat 'v imenu razvoja', motivacije za delo nimajo nobene veze fauzo reče pred 22 minutami: Večina dela za novega Porsche-a, za neodvisnost ... vse to so instrumenti kontrole. neodvisnost in nov porsche nista instrumenta kontrole sama po sebi, niti nista uporabljena kot instrumenta kontrole v nobenem realnem smislu, instrumenti kontrole so precej jasni, centralizirane institucije nadzora podatkov, regulacija podrocij in produkcije fauzo reče pred 24 minutami: Razumem kaj misliš : več svobodo pomeni prost svoboden, ustvarjalen razvoj. Ampak v zgodovini boš težko našel družbo, ki je ustvarjala zaradi ustvarjanja samega - en primer je recimo zlata doba Grkov, ko je pojem Lepega nekako ustanovni pojem, drug primer je zahodna družba po 2. svetovni vojni, ko pojem svobode zadobi neko praktično (phronesis) pojmovanje. ne razumes kaj mislim, ne mislim da je visja ucinkovitost zarad tega ker bi v nekem renesancnem duhu potem ljudje iz cistega uzitka in cudenja nad naravo ustvarjali, ampak da je v praksi, povsem empiricno ugotovljeno da vec nadzora, micromanagement, rigidnih postopkov itd itd. negativno vpliva na delo ki zahteva visje zmoznosti, ja kreativnost je zelo kljucna ampak ne tega razumet kot mamice opremljajo, fingerpainting in druge neumnosti ampak kreativnost resevanja problemov na nove nacine, prepoznave bolj abstraktnih vzorcev itd. itd. fauzo reče pred 34 minutami: Problem recimo googlea je, da bolj kot kdajkoli v zgodovini, posega v integriteto človeka. Zato je nadzorovanje ključno, ker tu že vidimo kako v imenu razvoja in dobička "žrtvujemo" človeška življenja, če ne teh pa integiteto človeka. In nimamo več pravih vzvodov s katerimi bi onemogočali razvoj. Podobno recimo nihče ne more nič rečt Jankoviču, ker je iz Roga naredil roganje. Ker se to ekonomsko splača. V trenutku, ko človek izgubi svojo integriteto, ko pusti, da mu narekuje zgolj še diktat razvoja in dobička (ta sta enakoizvorna kot kopičenje), se znajdemo v situaciji ko več ni odgovorov. ne posega v integriteto, njegov battle plan je da postane globalna infrastruktura in potem molze svoj polozaj, dost klasicen model kolonizatorja, to ni 'razvoj' niti tehnologija ampak neka specificna zla raba tehnologije razvoja ne moremo prepreciti, lahko pa onemogocimo zlo rabo tehnologije in podobnih scamov, ko enkrt obstaja politicna volja Navedek Povezava do prispevka
fauzić Objavljeno 14. november 2023 Avtor Share Objavljeno 14. november 2023 (urejano) Okult reče pred 40 minutami: ne? dobesedno sovpada najvecji boom znanosti, tehnologije z liberalizacijo zahoda trenutno so tehnolosko dalec najbolj napredni americani nikomur nikoli ni blo treba delat 'v imenu razvoja', motivacije za delo nimajo nobene veze neodvisnost in nov porsche nista instrumenta kontrole sama po sebi, niti nista uporabljena kot instrumenta kontrole v nobenem realnem smislu, instrumenti kontrole so precej jasni, centralizirane institucije nadzora podatkov, regulacija podrocij in produkcije ne razumes kaj mislim, ne mislim da je visja ucinkovitost zarad tega ker bi v nekem renesancnem duhu potem ljudje iz cistega uzitka in cudenja nad naravo ustvarjali, ampak da je v praksi, povsem empiricno ugotovljeno da vec nadzora, micromanagement, rigidnih postopkov itd itd. negativno vpliva na delo ki zahteva visje zmoznosti, ja kreativnost je zelo kljucna ampak ne tega razumet kot mamice opremljajo, fingerpainting in druge neumnosti ampak kreativnost resevanja problemov na nove nacine, prepoznave bolj abstraktnih vzorcev itd. itd. ne posega v integriteto, njegov battle plan je da postane globalna infrastruktura in potem molze svoj polozaj, dost klasicen model kolonizatorja, to ni 'razvoj' niti tehnologija ampak neka specificna zla raba tehnologije razvoja ne moremo prepreciti, lahko pa onemogocimo zlo rabo tehnologije in podobnih scamov, ko enkrt obstaja politicna volja Torej politična volja je otrebna? Od kje pa pride? (danes bo pavza, ker sem šel spat ob štirih in nimam energije za debato) 14. november 2023 uredilo bitje fauzo 1 1 Navedek Povezava do prispevka
Okult Objavljeno 14. november 2023 Share Objavljeno 14. november 2023 fauzo reče pred 34 minutami: Torej politična volja je otrebna? Od kje pa pride? (danes bo pavza, ker sem šel spat ob štirih in nimam energije za debato) ponavadi iz kolapsa, dvomim da je kerakoli stopnja participacije v trenutnem rezimu garant razbijanja bigtech monopolov, ker ne participiras v njihovi drzavi ampak v svoji oz v najboljsem primeru v eu vrjetno so tech monopoli kr sistemska stvar, glede na to da majo najvec profitov, lobisti kupujejo regulacije kakrsne jim pasejo in se mi zdi kar nepredstavljivo iz nic dobit neko primerljivo moc izljucno za to da kontra slabim efektom te... Navedek Povezava do prispevka
fauzić Objavljeno 14. november 2023 Avtor Share Objavljeno 14. november 2023 Okult reče pred 49 minutami: ponavadi iz kolapsa, dvomim da je kerakoli stopnja participacije v trenutnem rezimu garant razbijanja bigtech monopolov, ker ne participiras v njihovi drzavi ampak v svoji oz v najboljsem primeru v eu vrjetno so tech monopoli kr sistemska stvar, glede na to da majo najvec profitov, lobisti kupujejo regulacije kakrsne jim pasejo in se mi zdi kar nepredstavljivo iz nic dobit neko primerljivo moc izljucno za to da kontra slabim efektom te... Ampak kolaps je potem politična volja, je organizacija javnosti. Vse se da, če se le dovolj potrudimo. Mislim da bi se recimo dalo spremeniti youtube politiko, če bi dovolj ljudi resno začelo bojkotirati njihovo storitev. Govorimo o par 100 miljonih ljudi, da bo jasno. tudi regulacije bi bile možne, če bi se le vzdignilo dovoljšne število ljudi. problem je bolj kako in kaj regulirati. 1 1 Navedek Povezava do prispevka
Okult Objavljeno 14. november 2023 Share Objavljeno 14. november 2023 fauzo reče pred 32 minutami: Ampak kolaps je potem politična volja, je organizacija javnosti. ne, zakaj imo predvsem nek nov zacetek ponavadi animira ljudi, sam pravim da je to dost triviano, ce pol nardijo se enkrat iste napake fauzo reče pred 33 minutami: Vse se da, če se le dovolj potrudimo. Mislim da bi se recimo dalo spremeniti youtube politiko, če bi dovolj ljudi resno začelo bojkotirati njihovo storitev. Govorimo o par 100 miljonih ljudi, da bo jasno. vrjetno res ampak men je dost vseen za youtube in njegovo politiko, njihov plan je postat naslednja kablska in to se dogaja postopno, ce hoces pospesit al zavirat ta proces je imo dost vseeno, se posebej ker so alternative fauzo reče pred 37 minutami: tudi regulacije bi bile možne, če bi se le vzdignilo dovoljšne število ljudi. problem je bolj kako in kaj regulirati. tle pa dvomim da je to realna moznost, oz vsaj dolgorocno se mi zdi da se pac tega ne da regulirat, might makes right prakticno, tko da ja ta sansa obstaja ampak imo je to enkrat takrat ko kitajci vkorakajo v kalifornijo Navedek Povezava do prispevka
fauzić Objavljeno 14. november 2023 Avtor Share Objavljeno 14. november 2023 ampak nov začetek je kot tak neka politična volja, je ustanovitev javnosti 1 Navedek Povezava do prispevka
Paljo Objavljeno 14. november 2023 Share Objavljeno 14. november 2023 Se 100 poastov. 2 Navedek Povezava do prispevka
fauzić Objavljeno 14. november 2023 Avtor Share Objavljeno 14. november 2023 (urejano) Paljo reče pred 11 minutami: Se 100 poastov. Kot sem že večkrat rekel, nimam nobenega namena gazit po gnoju. Okult reče pred 48 minutami: ne, zakaj imo predvsem nek nov zacetek ponavadi animira ljudi, sam pravim da je to dost triviano, ce pol nardijo se enkrat iste napake vrjetno res ampak men je dost vseen za youtube in njegovo politiko, njihov plan je postat naslednja kablska in to se dogaja postopno, ce hoces pospesit al zavirat ta proces je imo dost vseeno, se posebej ker so alternative tle pa dvomim da je to realna moznost, oz vsaj dolgorocno se mi zdi da se pac tega ne da regulirat, might makes right prakticno, tko da ja ta sansa obstaja ampak imo je to enkrat takrat ko kitajci vkorakajo v kalifornijo Govorim ti o moči kolektiva nad posamezniki. Ta je ključna zato, da posamezniki ne vladajo brez mere. Kolektiv daje mero posameznikom. Praktično vsi primeri v zgodovini, kjer je bil politični nadzor opuščen (recimo Nazino), rezultirajo v razpustu človeškosti. Človeškost ni lastna človeku kot nekaj kar mu pripada, ampak nekaj kar si je skozi zgodovino izboril kot razumevanje drugega (predvsem Hegel) To kar ti predlagaš je preprosto nemogoče. Kolektiv mora vedno dajati mero civilizaciji, če ne ta nima mere. 14. november 2023 uredilo bitje fauzo Navedek Povezava do prispevka
Okult Objavljeno 14. november 2023 Share Objavljeno 14. november 2023 (urejano) fauzo reče pred 5 urami: Govorim ti o moči kolektiva nad posamezniki. Ta je ključna zato, da posamezniki ne vladajo brez mere. Kolektiv daje mero posameznikom. Praktično vsi primeri v zgodovini, kjer je bil politični nadzor opuščen (recimo Nazino), rezultirajo v razpustu človeškosti. Človeškost ni lastna človeku kot nekaj kar mu pripada, ampak nekaj kar si je skozi zgodovino izboril kot razumevanje drugega (predvsem Hegel) ampak moc kolektiva nad posamezniki je default, neizbeznao dejstvo, posamezniki so pac posamezniki kolikor se jim uspe distancirati od druzbe Nazino je primer kako totalitarne druzbe, kjer kolektiv dobi prevec moci delajo svinjarije in experimente fauzo reče pred 5 urami: To kar ti predlagaš je preprosto nemogoče. Kolektiv mora vedno dajati mero civilizaciji, če ne ta nima mere. ne vem kaj mislis da sem predlagal, predloge imam ampak jih se nisem omenjal, predvsem se mi zdi pomembno delati na alternativah ki so paralelne infrstrukture, ter zagovarjanje demokraticnih sistemov osnovanih na mehanizmih zrebanja medtem ko je participacija sekundarna 14. november 2023 uredilo bitje Okult Navedek Povezava do prispevka
fauzić Objavljeno 15. november 2023 Avtor Share Objavljeno 15. november 2023 (urejano) Okult reče pred 9 urami: ampak moc kolektiva nad posamezniki je default, neizbeznao dejstvo, posamezniki so pac posamezniki kolikor se jim uspe distancirati od druzbe Nazino je primer kako totalitarne druzbe, kjer kolektiv dobi prevec moci delajo svinjarije in experimente ne vem kaj mislis da sem predlagal, predloge imam ampak jih se nisem omenjal, predvsem se mi zdi pomembno delati na alternativah ki so paralelne infrstrukture, ter zagovarjanje demokraticnih sistemov osnovanih na mehanizmih zrebanja medtem ko je participacija sekundarna Moram reči, da imaš zelo čudne nazore. Seveda obstaja moč kolektiva nad posamezniki, to je vsa finta družbene pogodbe : odpovemo se določenim pravicam, zato da dobimo neke garancije. AMPAK to nikakor ne pomeni, da je potem naloga posameznika distanciranje od kolektiva. Vprašanje namreč postane : če je naloga posameznika, da se oddalji od kolektiva, od političnega : KDO je potem politično. Kot sem, mislim da, v eseju o "es" dobro izpostavil na prejšnji strani, je jasno, da če se posameznik ne vede odgovorno do političnega (in do sebe, ampak to je druga zadeva), postane zgolj orodje političnega in namesto javnosti narekuje politiki ta "es". To je čisto praktično vprašanje, za katero mislim da se Grki dobro vedeli. Ne samo, da je tako kot pravi Platon, da v kolikor nisi udeležen, ti vlada nekdo slabši od tebe, ampak je v zadnji instanci tega kar ti postavljaš, vprašanje "kdo sploh vlada". Če ne vlada posameznik : kdo vlada? Kaj oz. kdo je v tej maksimi odmika od kolektiva politično? Zato je politično udejstvovanje dolžnost in pravica hkrati. To je, vsaj sam tako verjamem, funkcija javnosti. Da vzpostavlja kurz političnemu preko debat, diskusij, forumov ... na ta način se izkristalizira v družbi kaj je pomembno. Sicer razumem tvojo tendenco po osamosvojitvi od kolektiva, ampak ... mislim da je to ne samo nekaj nemogočega, ampak predvsem nekaj neodgovornega. Zato so mi krize zanimive. Ker ZAHTEVAJO od človeka, da iz avtomatizma, ki ga lahko izvaja v mirnem času, preklopi na ODLOČANJE. Nekoč sem rekel, da bi bil Trump čisto OK predsednik, če ga ne bi razkrinkala covid kriza. Pa ne, da kakorkoli zagovarjam Trumpa, ampak poanta je, da v mirnem času naše institucije preko maksime razvoja in udobja, delujejo kot nekako avtomatično. Sicer to lahko prinese krize v prihodnosti, ampak z nekoliko zadržka lahko modificiramo slavno trditev in rečemo "Politik denkt nicht". Tu bi bilo vredno še razmisliti o udeležbi individuuma na javnosti - recimo, kako bi individuum s svojo kritiko preprečil pokol židov... ampak to je postransko vprašanje. V glavnem nam gre tukaj za to, da mora javnost misliti. To pomeni politično delovati. Še enkrat ponavljam: "nov začetek" je politična volja. Recimo komunizem po 2. svetovni vojni kot nov začetek pride do in od javnosti. Revolucija je skoraj vedno izraz neke politične volje, politične angažiranosti. Ni (vedno) dobra, je pa nek izraz aktivne javnosti. Žrebanje je težko izvedljivo, ker se politika odvija na osnovi tega koliko vrat lahko odprejo tvoja poznanstva. Paralelne institucije pa spet potrebujejo ljudi, ki jih vodijo. 15. november 2023 uredilo bitje fauzo 1 Navedek Povezava do prispevka
Okult Objavljeno 15. november 2023 Share Objavljeno 15. november 2023 fauzo reče pred 4 urami: Kot sem, mislim da, v eseju o "es" dobro izpostavil na prejšnji strani, je jasno, da če se posameznik ne vede odgovorno do političnega (in do sebe, ampak to je druga zadeva), postane zgolj orodje političnega in namesto javnosti narekuje politiki ta "es". ce participiras lahko tocno zracunas kaksen % si orodje in kaksen % ti narekujes odlocanje, ta procent je v nasih druzbah zanemarljiv, za grke pac ne fauzo reče pred 4 urami: Sicer razumem tvojo tendenco po osamosvojitvi od kolektiva, ampak ... mislim da je to ne samo nekaj nemogočega, ampak predvsem nekaj neodgovornega. seveda je nemogoce, to je zgolj imperativ individualizma, ne pomeni pa da mora zdaj vsak s svojo vesoljsko ladjo na nov planet ustanovit novo vrsto, samo efekt tega imperativa je da ljudje delajo bolj raznolike stvari, imajo bolj raznolike ideje in interese zato lahko dejansko potem bolje sodeljujejo, ker dejansko lahko prispevajo drugacen pogled ne zgolj stevilcnost. Ne vem ce razumes kar hocem povedat glede na to da oznacujes nek imperaitiv omike za neodgovornega, ce nasprotno recimo ne bi bilo tega imperativa bi vsi ostali v druzinskih/plemenskih celicah in se ucili zgolj od starsev. Take druzbe sicer niso nic slabega, sam to smo pocel ze cetrt miljona let, a ni blo dost? fauzo reče pred 4 urami: Zato je politično udejstvovanje dolžnost in pravica hkrati. To je, vsaj sam tako verjamem, funkcija javnosti. Da vzpostavlja kurz političnemu preko debat, diskusij, forumov ... na ta način se izkristalizira v družbi kaj je pomembno. to vse obstaja, in v vecji meri kot kadarkoli prej, hkrati se tudi politika bolj ravna po sentimentu in analitikah, ampak to je slabo, ker gre za neke statisticne izraze, ne pa neka racionalna stalisca, namesto argumentiranega diskurza dobis mertive oglasanja fauzo reče pred 4 urami: Zato so mi krize zanimive. Ker ZAHTEVAJO od človeka, da iz avtomatizma, ki ga lahko izvaja v mirnem času, preklopi na ODLOČANJE. imo obratno, v krizi, ker gre za radikalizacijo politicnega nad clovekom postanemo vsi zgolj toliko bolj podvrzeni kolektivu in zato toliko manj odlocamo o cemerkoli, nasa avtonomija je zminimalizirana in postanemo zgolj abstraktni drzavljan nekega tipa - vojak, begunec, pacient ... fauzo reče pred 4 urami: Tu bi bilo vredno še razmisliti o udeležbi individuuma na javnosti - recimo, kako bi individuum s svojo kritiko preprečil pokol židov... ampak to je postransko vprašanje. V glavnem nam gre tukaj za to, da mora javnost misliti. To pomeni politično delovati. javnost vedno misli, fajn bi blo ce bi mislila bolje, ampak imo nismo se na najnizji tocki, trenutno mormo pozret znizanje standarda skoz vkljucenost vedno vec ljudi prek globalizma, ko bosta enkrat afrika in indija del obcestva bomo vrjetno dosegli minimum politicno delovanje kot tip je pa vedno manj zanimivo in vredno ukvarjanja glede na kriterije k jih omenjas (sepravi vladaj da nisi vladan) ker so razmerja vedno slabsa v politiki ki je dolocena manj lokalno Navedek Povezava do prispevka
fauzić Objavljeno 15. november 2023 Avtor Share Objavljeno 15. november 2023 (urejano) Navedek ce participiras lahko tocno zracunas kaksen % si orodje in kaksen % ti narekujes odlocanje, ta procent je v nasih druzbah zanemarljiv, za grke pac ne Ampak to nikakor ne pomeni, da odločanje ni možno. To samo pomeni, da smo odločanje prepustili drugim. Navedek seveda je nemogoce, to je zgolj imperativ individualizma, ne pomeni pa da mora zdaj vsak s svojo vesoljsko ladjo na nov planet ustanovit novo vrsto, samo efekt tega imperativa je da ljudje delajo bolj raznolike stvari, imajo bolj raznolike ideje in interese zato lahko dejansko potem bolje sodeljujejo, ker dejansko lahko prispevajo drugacen pogled ne zgolj stevilcnost. Ne vem ce razumes kar hocem povedat glede na to da oznacujes nek imperaitiv omike za neodgovornega, ce nasprotno recimo ne bi bilo tega imperativa bi vsi ostali v druzinskih/plemenskih celicah in se ucili zgolj od starsev. Take druzbe sicer niso nic slabega, sam to smo pocel ze cetrt miljona let, a ni blo dost? Seveda razumem. Ampak ni tako enostavno. Zakaj ne bi bil neki inženir obenem tudi udeležen v politično dogajanje? Oz. še enkrat ponavljam: od kod se drugače rodi javnost? Navedek to vse obstaja, in v vecji meri kot kadarkoli prej, hkrati se tudi politika bolj ravna po sentimentu in analitikah, ampak to je slabo, ker gre za neke statisticne izraze, ne pa neka racionalna stalisca, namesto argumentiranega diskurza dobis mertive oglasanja Nič od tega ne obstaja. Povej mi kje se danes dogaja javnost? Kje prevlada razum v debati? Poglej ta forum. Točno tako se dogaja tudi v družbi : izolirane skupnosti, ki "trajbajo" svoje. V 18. stoletju recimo se diskurz o politiki kot javnost odvija v kavarnicah. Folk po službi se dobi na kavi in razmišlja. Dobrodošel je vsak, ki ima kaj povedati, razum je ključen pojem. Podobno v 19. stoletju. Navedek imo obratno, v krizi, ker gre za radikalizacijo politicnega nad clovekom postanemo vsi zgolj toliko bolj podvrzeni kolektivu in zato toliko manj odlocamo o cemerkoli, nasa avtonomija je zminimalizirana in postanemo zgolj abstraktni drzavljan nekega tipa - vojak, begunec, pacient ... Ker nas kriza definira in ne definiramo mi krize Navedek javnost vedno misli, fajn bi blo ce bi mislila bolje, ampak imo nismo se na najnizji tocki, trenutno mormo pozret znizanje standarda skoz vkljucenost vedno vec ljudi prek globalizma, ko bosta enkrat afrika in indija del obcestva bomo vrjetno dosegli minimum politicno delovanje kot tip je pa vedno manj zanimivo in vredno ukvarjanja glede na kriterije k jih omenjas (sepravi vladaj da nisi vladan) ker so razmerja vedno slabsa v politiki ki je dolocena manj lokalno neprestano zamenjujejš vzrok in posledico. Tako ti bom rekel. Javnost se "rodi" kot opozicija suverenu. To, da je javnost ne pomeni, da je uspešna, ampak pomeni neko prosto, po razumu določeno delovanje in razumevanje. Politično delovanje ni ukvarjanje s politiko, ampak premlevanje političnih tem. In ker se je javnost umaknila in zasebnik deluje zgolj še kot zasebnik in nikoli ne kot javnost pride do tega, da politika "dela kar hoče" Še tole Ko sem objavljal me je sam urednik opozoril na to, da teksti MORAJO bti dosegljivi javnosti. To je samo po sebi paradoksno, ker, da so teksti upsšeni v tem, da sprožajo mišljenje, morajo vedno že PRESEGATI doseg javnosti. Tak diskurz je edini, ki omogoča mišljenje in presega zgolj podajanje mnenja in zapiranje v ti. “echo chamberje” Tudi tu imamo isti problem. Folk ne debatira, folk "posta" ... posta že ustaljena mnenja in se sploh ne spušča več v debato o tem o čemer piše. Javnost v tem smislu ne misli Kaj to v praksi pomeni? Ker javnost ni več politična, ampak jo obvladuje ta “drugi” tega “se” (es), je njen doseg vedno samo ta Drugi. Tako recimo v debati o rasizmu človek ne sme izpostaviti problema črnskega nasilja in črnskih vrednot, v debati o transgenderjih človek ne sme izpostaviti naravnih dejstev … zakaj? Zato, ker javno - ne misli. 15. november 2023 uredilo bitje fauzo 1 Navedek Povezava do prispevka
Okult Objavljeno 15. november 2023 Share Objavljeno 15. november 2023 fauzo reče pred 1 uro: Oz. še enkrat ponavljam: od kod se drugače rodi javnost? za javnost odkar obstajajo mediji na zalost skrbijo mediji, ne glede na to koliko drzavljane zanima politika in koliko participirajo v njej fauzo reče pred 1 uro: Nič od tega ne obstaja. Povej mi kje se danes dogaja javnost? Kje prevlada razum v debati? to je problem rumenizacije medijev, ker so financno popusili ob digitalizaciji, nima veze s politicnostjo ampak ce je kvaliteta tradicionalnih medijev poslabsana je to zato ker so zacele obstajati alternative ki lahko delajo vec in boljse za manj, tako dobis lahko miljone novih stvari, ki ce potegnes crto proizvedejo veliko vec visje kvalitete kot so jo tradicionalni mediji v svojih zlatih casih fauzo reče pred 1 uro: neprestano zamenjujejš vzrok in posledico. Tako ti bom rekel. Javnost se "rodi" kot opozicija suverenu. To, da je javnost ne pomeni, da je uspešna, ampak pomeni neko prosto, po razumu določeno delovanje in razumevanje. republike imajo za suverena volilno telo, kaj je torej potem javnost v sloveniji? hrvati? fauzo reče pred 1 uro: Politično delovanje ni ukvarjanje s politiko, ampak premlevanje političnih tem. tega ne manjka, lahko stopis v random gostilno z lokalnimi pijancki pa ne bos drugega poslusal ce hoces lokalno, drugace pa lahko isto najdes tudi v vsakem koticku interneta fauzo reče pred 1 uro: In ker se je javnost umaknila in zasebnik deluje zgolj še kot zasebnik in nikoli ne kot javnost pride do tega, da politika "dela kar hoče" politika dela kar hoce ker smo v republiki in mamo reprezentacijo v politiki, oda takrat pac politika dela kar hoce, na zalost pa se ravna zelo po senitmentu ki ga dobiva skoz medije, ankete itd. fauzo reče pred 1 uro: Ko sem objavljal me je sam urednik opozoril na to, da teksti MORAJO bti dosegljivi javnosti. To je samo po sebi paradoksno, ker, da so teksti upsšeni v tem, da sprožajo mišljenje, morajo vedno že PRESEGATI doseg javnosti. Tak diskurz je edini, ki omogoča mišljenje in presega zgolj podajanje mnenja in zapiranje v ti. “echo chamberje” mislim da si se samo enkrat spomnu svojo privatno definicijo javnosti in se zdej obnasas kot da je javna, da so teksti dosegljivi javnosti pomeni da so izdani torej so publikacije s siframi ki omogocajo da lahko kdorkoli pride do teh del, ce misls vsebinsko pa da mora biti tekst razumljiv ljudem ki niso ti echo chamberji so plod analize rumenega tiska, sam nebi prevec resno jemal tega koncepta Navedek Povezava do prispevka
fauzić Objavljeno 15. november 2023 Avtor Share Objavljeno 15. november 2023 (urejano) Navedek za javnost odkar obstajajo mediji na zalost skrbijo mediji, ne glede na to koliko drzavljane zanima politika in koliko participirajo v njej mediji so ključni del javnosti, oz. javnost se iz kafičev preseli v publikacije. tudi najini profesorji so bili še del takšne javnosti. To ni kar kupljena javnost, medijev ne gre in se ne sme pojmovati kot "od vedno" negativne, ker ravno iz medijev (recimo Nova Revija) izidejo revolucije suverena. Navedek to je problem rumenizacije medijev, ker so financno popusili ob digitalizaciji, nima veze s politicnostjo ampak ce je kvaliteta tradicionalnih medijev poslabsana je to zato ker so zacele obstajati alternative ki lahko delajo vec in boljse za manj, tako dobis lahko miljone novih stvari, ki ce potegnes crto proizvedejo veliko vec visje kvalitete kot so jo tradicionalni mediji v svojih zlatih casih Ko govoriva o mediju govoriva o medium. Sem spadajo tako časopisi kot digitalno podajanje vsebin. Tudi v alternativi je, spričo manjka javnosti, ki ima generalni interes za stvar, bolj kot ne zgolj nabijanje enega ali drugega stališča. (verjetno si se zatipkal? : ni kvaliteta tradicionalnih medijev poslabšana, ker obstajajo drugi mediji) Kvaliteta medijev je poslabšana, ker je poslabšano mnenje javnosti, oz. ker javnost ne misli. Vzemi mene na tem forumu kot primer. Večina premislekov je s strani javnosti (na tem forumu) preskočena, ker preprosto ne ustreza njihovi narativi, čeprav mislim, da so stvari dobro napisane in na dostopen način. (sebe dajem samo kot najbližji primer, ne pravim tega zaradi sebe ... podobno lahko gledamo povsod : javnost bere IZKLJUČNO to kar javnost že ve in razume) Dober časopis je danes nekaj nemogočega preprosto ker ga ne bo nihče bral. Navedek republike imajo za suverena volilno telo, kaj je torej potem javnost v sloveniji? hrvati? to je ravno problem. Suveren, v kolikor še lahko o tem govorimo je politična moč. Ravno, ker ni javnosti se politična moč skoncentrira v političnih elitah in njim pripadlikih. Navedek tega ne manjka, lahko stopis v random gostilno z lokalnimi pijancki pa ne bos drugega poslusal ce hoces lokalno, drugace pa lahko isto najdes tudi v vsakem koticku interneta To, da je politika tema debate, še ne pomeni, da so te debate politične. Spomni se : javnosti je lastno to, da misli. S tem ko misli je politična. Če se dva kregata kdo je boljši Janez ali Luka ... to še ne pomeni, da je ta debata v svojem bistvu politična. Debata je politična, v kolikor javnost, ki jo izvaja na podlagi razuma odloča o politiki. Navedek politika dela kar hoce ker smo v republiki in mamo reprezentacijo v politiki, oda takrat pac politika dela kar hoce, na zalost pa se ravna zelo po senitmentu ki ga dobiva skoz medije, ankete itd. Politika dela kar hoče, ker dela kar hoče. Ker je pri tem nihče ne ovira. Navedek mislim da si se samo enkrat spomnu svojo privatno definicijo javnosti in se zdej obnasas kot da je javna, da so teksti dosegljivi javnosti pomeni da so izdani torej so publikacije s siframi ki omogocajo da lahko kdorkoli pride do teh del, ce misls vsebinsko pa da mora biti tekst razumljiv ljudem ki niso ti echo chamberji so plod analize rumenega tiska, sam nebi prevec resno jemal tega koncepta Javnost je politična. To pomeni, da Navedek Javnost je v komunikologiji in odnosih z javnostmi skupina ljudi, ki je pred nekim problemom, prepoznava njegov obstoj, se posveča njegovemu reševanju in zato razpravlja o njem (komunicira med seboj o problemu) ter se organizira, da bi ga rešila. Zavzema politični prostor zunaj kontrole države, v katerem se oblikujejo mnenja ljudi oziroma javno mnenje o določenih političnih in družbenih vprašanjih. Oz. iz SSKJ: pripadniki družbene skupnosti zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari: Ta odnos je za definicijo očitno ključen. Kar je tudi mene nekoliko presenetilo, ker danes, bržkone prav v težavi ločitve zasebnega in javnega, vsevprek uporabljamo termin javnosti. Problem ni, da tekst ni razumljiv, ampak da se je za razumevanje teksta potrebno nekoliko pomatrati. Tega matranja, tj. mišljenja : v družbi ni več in ga družba tudi ne pričakuje. 15. november 2023 uredilo bitje fauzo 1 Navedek Povezava do prispevka
Okult Objavljeno 15. november 2023 Share Objavljeno 15. november 2023 fauzo reče pred 26 minutami: mediji so ključni del javnosti, oz. javnost se iz kafičev preseli v publikacije. tudi najini profesorji so bili še del takšne javnosti. To ni kar kupljena javnost, medijev ne gre in se ne sme pojmovati kot "od vedno" negativne, ker ravno iz medijev (recimo Nova Revija) izidejo revolucije suverena. ne morm dovolj poudarit kako izredno vesel sem da to propada, vrednotim intelektualce in intelektualizem kot najnizje clane druzbe in kdorkoli od zanjih lopovov je boljsi za to da doloca smer druzbe fauzo reče pred 29 minutami: Tudi v alternativi je, spričo manjka javnosti, ki ima generalni interes za stvar, bolj kot ne zgolj nabijanje enega ali drugega stališča. (verjetno si se zatipkal? : ni kvaliteta tradicionalnih medijev poslabšana, ker obstajajo drugi mediji) seveda je, konkurenca pomeni manjsanje sredstev, manjsanje sredstev je nizanje kvalitete, razlozi mi nabijanje vs interes razliko in kako lahko razlikujemo med razlicnimi interesi (ki so definirani z idejami in nameni) v praksi fauzo reče pred 31 minutami: Kvaliteta medijev je poslabšana, ker je poslabšano mnenje javnosti, oz. ker javnost ne misli. Vzemi mene na tem forumu kot primer. Večina premislekov je s strani javnosti (na tem forumu) preskočena, ker preprosto ne ustreza njihovi narativi, čeprav mislim, da so stvari dobro napisane in na dostopen način. (sebe dajem samo kot najbližji primer, ne pravim tega zaradi sebe ... podobno lahko gledamo povsod : javnost bere IZKLJUČNO to kar javnost že ve in razume) ne, zato ker ni vec financ zanje, ce si novinar ne more prvoscit da dela en clanek na mesec ampak mora nastancat 10 na dan da lahko cajtng konkurira ostalim to pac ne more bit ful kvalitetno, stvari ki so dobro napisane za popularno javnost so napisane v slogu ki ga popularna javnost bere, zato obstaja market research, za popularnost v filozofish javnosti si poglej kako pise zizek ce te to zanima fauzo reče pred 35 minutami: to je ravno problem. Suveren, v kolikor še lahko o tem govorimo je politična moč. Ravno, ker ni javnosti se politična moč skoncentrira v političnih elitah in njim pripadlikih. politicna moc cesa? lokalne drzavice? ni to zanemarljiv del sej vidis da se folk pogovarja skos o politiki, sam raje o globalni, ker se jih tudi bolj tice fauzo reče pred 36 minutami: Javnost je v komunikologiji in odnosih z javnostmi skupina ljudi, ki je pred nekim problemom, prepoznava njegov obstoj, se posveča njegovemu reševanju in zato razpravlja o njem (komunicira med seboj o problemu) ter se organizira, da bi ga rešila. Zavzema politični prostor zunaj kontrole države, v katerem se oblikujejo mnenja ljudi oziroma javno mnenje o določenih političnih in družbenih vprašanjih. ok, ampak javnost kot jo omenjas tam kjer citiram ocitno ne meri na to definicijo fauzo reče pred 40 minutami: Problem ni, da tekst ni razumljiv, ampak da se je za razumevanje teksta potrebno nekoliko pomatrati. Tega matranja, tj. mišljenja : v družbi ni več in ga družba tudi ne pričakuje. razumevanje je izkljucno domena posameznika, druzba ne more razumeti nicesar, danes vec ljudi razume bolj pomembne stvari od prepirov lokalnih veljakov, in se raje ukvarjajo s tem po moje je to velik napredek Navedek Povezava do prispevka
Okult Objavljeno 15. november 2023 Share Objavljeno 15. november 2023 (urejano) ce probam refokusirat debato, moja teza je da je neukvarjanje s politicnim oz nemisljenje o politicnem dobra stvar, pomeni da nas trenutno/zacasno politicno ne ogroza in imamo cas da se ukvarjamo z visjimi/boljsimi stvarmi in idejami tvoja obratno, ne razumem kaj je dobro ki si ga obetas od tega da bi se ljudje bolj ukvarjali s politiko (ce npr vse ostalo ostane isto) 15. november 2023 uredilo bitje Okult Navedek Povezava do prispevka
Priporočeni prispevki
Pridruži se debati
Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.