Mi smo idioti

[fauzić]

Stari Grki besedo idiotes primarno uporabljajo za tiste ljudi, ki niso udeleženi v političnem delovanju. Grki so prepričani, da je so-delovanje v političnih zadevah dolžnost in ne pravica posameznika. Zanima me kako se vidite v tem oziru. Ste dovolj aktivni? Se vam zdi, da opravljate svojo državljansko dolžnost ali pa vam je politika samo še ena od tem s katero se ukvarjate ob kavici? Koliko ste se pripravljeni poglobiti v neko vprašanje, predvsem pa koliko ste pripravljeni prisluhniti drugemu?

 

Udeležba na političnem dogajanju je nekaj kar se morda v času prosperitete zdi nepotrebno in nadležno, vendar, kar se pokaže v času krize, je, da je to, da je človek udeležen "v političnem", ključno za samo prihodnost države. Zanimivo je, da je tema politike kar popularna na mn3njalniku, a redko se mi zdi, da doseže raven političnega - gre bolj za preigravanje že izdelanih pozicij, ki pa redko prihajajo do zanimive in pomembne politične debate. 

 

Zanima me koliko se, predvsem uporabniki Bele tehnike, čutite udeleženi v političnem dogajanju in koliko sami sebe smatrate za "idiotes". 

 

 

 

12. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Aktivist Vanč]

Sem kar konkretni idiot. Z leti se mi manj in manj ljubi ukvarjati s politiko (in se poglabljati v njo).

[fauzić]

Aktivist Vanč reče pred 2 urama:

Sem kar konkretni idiot. Z leti se mi manj in manj ljubi ukvarjati s politiko (in se poglabljati v njo).

mi vsi pravzaprav. 

 

ampak, kaj ti potem pomeni politika? vidim, da si zelo aktiven, da imaš celo izbrane ljubljence. zakaj? 

[Aktivist Vanč]

Dejansko nimam ljubljencev, samo nekaj na hard osovraženih.

 

Politika pa mi pomeni - nujno (neizogibno) zlo.

12. november 2023 uredilo bitje Aktivist Vanč

[fauzić]

Aktivist Vanč reče pred 21 minutami:

Dejansko nimam ljubljencev, samo nekaj na hard osovraženih.

 

Politika pa mi pomeni - nujno (neizogibno) zlo.

Kako to misliš nujno zlo? Kako si zamišljaš moderno družbo brez? 

 

Je pa to najbolj nevarna pozicija. Efektivno praviš: tega nočem, ne bom pa sodeloval pri pripravi alternative. Na ta način sam sebe izključiš iz politične procesa. Ta pozicija je povzrokovala zadnjim dvem predsednikom v ZDA, pa tudi Golobu : vidimo pa kako "sposobne" ljudi se je izvolilo. Izvoli se največje nesposobneže samo ker se postavljajo kot alternativa. 

 

Dokler ne vzameš politika nase, ne moreš pričakovati, da bo le-ta delovala. Tudi na mn3 (hudomušno bi tu lahko izpostavil ženske kot je to naredil vsak tekst do druge polovice 20. stoletja) : 90% časa se pogovarjate kakšna je cena elektike, vrtcov ... tega, da bi si oblikovali mnenje, po tem sploh ni več želje. in v tem smislu je primeren zgornji urbančičev citat "vse je v redu! UŽIVAJ!" ... 

12. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Aktivist Vanč]

Saj si ne predstavljam biti brez politike, zato sem uporabil besedo nujno.

 

Še 15x bi volil Goloba (čeprav vidimo, da ni bogvekaj) ali tudi tistega terapevtskega psa, ki ga eni radi limajo..., če to pomeni, da ne vodi države moja osovražena opcija.

12. november 2023 uredilo bitje Aktivist Vanč

[fauzić]

Ampak : vprašanje politike ni "kdo je ne vodi", ampak "kdo jo vodi" ... rečeno drugače : kakšna je smer (razvoja), ki jo podpiraš. 

 

Vidiš, v tem so se zaredili razni Golobi ipd. v političnem prostoru. Ker povprečni človek več nima vizija kako naj bi izgledala prihodnost, se je tudi razni politični ptiči ne rabijo držat. Oz. rečeno drugače : ker je politika omejena na debate o ceni elektrike, se več ne razvija politično telo kot enotnost, katere predstavniki so izvoljeni politiki. 

 

V tem smislu javnost ni več politično telo. Nikakor ni nujno zlo, je samo nuja. Nuja tega, da neka skupnost lahko živi v sožitju in v nekem redu. 

[Aktivist Vanč]

Za danes sem že močno prekoračil dnevno dozo ukvarjanja s politiko. Pridem nazaj čez par dni.

[Arey]

Stari grki so propadli, lp

[fauzić]

Arey reče pred 2 minutama:

Stari grki so propadli, lp

povečini, ker so postali požrešni in se niso več ukvarjali s politiko, jap

 

[Okult]

ali si idiot v grskem smislu alpa v sodobnem

[fauzić]

Okult reče pred 16 minutami:

ali si idiot v grskem smislu alpa v sodobnem

večina je v obeh smislih. 

[Okult]

fauzo reče pred 34 minutami:

večina je v obeh smislih. 

strogo receno ni noben idiot v grskem smislu ker ta koncept pripada grski ureditvi druzbe, torej demokraciji ne republikam
 

[fauzić]

Okult reče pred 10 urami:

strogo receno ni noben idiot v grskem smislu ker ta koncept pripada grski ureditvi druzbe, torej demokraciji ne republikam
 

če imaš kaj povedat razširi. torej praviš, da grški koncept odgovornosti ne velja za moderno predstavniško demokracijo? 

[Okult]

fauzo reče pred 3 minutami:

če imaš kaj povedat razširi. torej praviš, da grški koncept odgovornosti ne velja za moderno predstavniško demokracijo? 

grski idiotes ne pomeni nekoga ki se izolira pred politiko oz ne participira, ampak je zgolj vrednostno nevtralna distinkcija med javnim in zasebnim, ni malce idiotsko zmesati sodoben in grski smisel in ga poizkusati uporabljati kot negativen oz slabsalen?

 razlika med javnim in zasebnim je odvisna od organizacije druzbe, ce so demokracije (kjer se javne usluzbence zreba, za predloge pa volijo vsi polni clani) se vsako vprasanje tice posameznika, posameznik ima moc da nastopa za svoj interes, o njem javno govori in zanj voli, ter ima zato tudi taksno odgovornost, ko pa je posameznik v reprezentativnih republikah zgolj se neka abstrakcija oz tip ki ga politik strokovnjak zastopa, dejanski posameznik nima nobene odgovornosti vec, tako kot nima nobene moci in vpliva

tldr: interpretacija v op knjigi je idiotska v sodobnem smislu, poizkusa mesati sodoben in grski smisel, verjetno iz nevednosti in manjku manjkanja svoji mentalnih kapacitet

[fauzić]

Okult reče pred 22 minutami:

grski idiotes ne pomeni nekoga ki se izolira pred politiko oz ne participira, ampak je zgolj vrednostno nevtralna distinkcija med javnim in zasebnim, ni malce idiotsko zmesati sodoben in grski smisel in ga poizkusati uporabljati kot negativen oz slabsalen?

 razlika med javnim in zasebnim je odvisna od organizacije druzbe, ce so demokracije (kjer se javne usluzbence zreba, za predloge pa volijo vsi polni clani) se vsako vprasanje tice posameznika, posameznik ima moc da nastopa za svoj interes, o njem javno govori in zanj voli, ter ima zato tudi taksno odgovornost, ko pa je posameznik v reprezentativnih republikah zgolj se neka abstrakcija oz tip ki ga politik strokovnjak zastopa, dejanski posameznik nima nobene odgovornosti vec, tako kot nima nobene moci in vpliva

tldr: interpretacija v op knjigi je idiotska v sodobnem smislu, poizkusa mesati sodoben in grski smisel, verjetno iz nevednosti in manjku manjkanja svoji mentalnih kapacitet

uff, a ti je malo dolgčas?

a.) idiotes kot nevtralna distinkcija. Sources? Ravno, ker ima etimološko slabšalni pomen se tudi danes še, vsaj pogovorno, rabi v slabšalnem smislu. Jasno pa je, da avtor termin idiotes uporabi kot provokaijo, da lahko v naslov napiše "mi smo idioti". Ker je termin etimološko korektno pojasnjen, je uporaba upravičena. 

Na hitro, Wikipedia, ker mam pavzo "For the Greeks, politics was the only occupation worthy of a citizen, the rest being relegated wherever possible to non-citizens. It was status that was of importance, not occupation."

Kot pravim. Za Grke je udeleženost na politiki vprašanje časti in ne poklica. 

(najbolj znan Grk, ki se ne ukvarja s politiko in eden redkih filozofov, je Heraklit ... ampak to zaradi njegove misli)

 

b.) Posameznik ni nikoli "neka abstrakcija" v predstavniških demokracijah. Še vedno je volilno telo z "vso močjo odločitve", ki pa, spričo kompleksnosti samega sistema, prepušča specifične odločitve predstavnikom. Kdo so predstavniki, kaj predstavljajo? Politično stališče, politično usmeritev, ki jo zagovarja volilec. Ravno v tem se nam danes zlomi predstavniška demokracija : ker predstavniki ne predstavljajo več ljudstva,ker ljudstvo nima več prepričanja.

. To, da gre za predstavniško in ni več direktno demokracijo, nikakor ne pomeni, da ljustvo ni več potrebno. Ravno v predstavniški demokracije je NAJBOLJ ključno to, da imajo volivci izdelano mnenje, izdelano mnenje, ki ga predstavniki ljudstva potem tudi zastopajo. Posameznik postane abstrakcija, ko se izvzame iz političnega proces : ko voli nekoga, ki nima političnega programa, ki nima jasne usmeritve ... Obenem je ljudstvo tudi "poslednji arbiter" predstavnikov : to pomeni, da jih drži na povodcu. 

(to je tudi vsa fora strank: da zastopajo ideološko ali idejno voljo ljudstva, ki jih voli)

Še nedavno smo imeli politična zborovanja, sestanke ... tudi že globoko v predstavniških demokracijah. Današnje stanje je predvsem posledica zaležanosti posameznika, ne toliko tega, da v predstavniški demokraciji posameznik nima besede. 

 

PS: dajmo to zastavit malo bolj kulturno, pa malo manj za šalo 

13. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Okult]

fauzo reče pred 1 minuto:

a.) idiotes kot nevtralna distinkcija. Sources? Ravno, ker ima etimološko slabšalni pomen se tudi danes še, vsaj pogovorno, rabi v slabšalnem smislu. Jasno pa je, da avtor termin idiotes uporabi kot provokaijo, da lahko v naslov napiše "mi smo idioti". Ker je termin etimološko korektno pojasnjen, je uporaba upravičena. 

Na hitro, Wikipedia, ker mam pavzo "For the Greeks, politics was the only occupation worthy of a citizen, the rest being relegated wherever possible to non-citizens. It was status that was of importance, not occupation."

Kot pravim. Za Grke je udeleženost na politiki vprašanje časti in ne poklica. 

idiotes se nanasa na distinkcijo javno/zasebno, torej javni usluzbenec vs zasebnik, ne opisuje stopnje participacije tega zasebnika
javne usluzbence v demokracijah se zreba, ne glasuje ker grki razumejo da s tem iznicis ves point glasovanja.
se ti zdi smiselno da bi obravnavali tiste ki niso izzrebani slabsalno?

ce ze uporabljas wikipedijo, poisci vsaj relevantne stvari:
"Many political commentators, starting as early as 1856, have interpreted the word "idiot" as reflecting the Ancient Athenians' attitudes to civic participation and private life, combining the ancient meaning of 'private citizen' with the modern meaning 'fool' to conclude that the Greeks used the word to say that it is selfish and foolish not to participate in public life.^[8] But this is not how the Greeks used the word."
https://en.wikipedia.org/wiki/Idiot
 

fauzo reče pred 9 minutami:

b.) Posameznik ni nikoli "neka abstrakcija" v predstavniških demokracijah. Še vedno je volilno telo z "vso močjo odločitve", ki pa, spričo kompleksnosti samega sistema, prepušča specifične odločitve predstavnikom. Kdo so predstavniki, kaj predstavljajo? Politično stališče, politično usmeritev, ki jo zagovarja volilec. Ravno v tem se nam danes zlomi predstavniška demokracija : ker predstavniki ne predstavljajo več ljudstva,ker ljudstvo nima več prepričanja.

ja, tocno to, pravis jim 'volilno telo', amorfna masa je pac nekej povsem drugega kot posameznik
ni nobene povezave med volilcem in politikom, ze v konceptu kaj sele v praksi. Konceptualno je relacija med nekim javno registriranim interesom in politikom, v realnosti pa med snopom virov financiranja in ideolosko pozo, ampak to je stvar predstavnistva nasploh in je precej podobna ze v svojih rimskih zacetkih.
 

 

fauzo reče pred 12 minutami:

. To, da gre za predstavniško in ni več direktno demokracijo, nikakor ne pomeni, da ljustvo ni več potrebno. Ravno v predstavniški demokracije je NAJBOLJ ključno to, da imajo volivci izdelano mnenje, izdelano mnenje, ki ga predstavniki ljudstva potem tudi zastopajo. Posameznik postane abstrakcija, ko se izvzame iz političnega proces : ko voli nekoga, ki nima političnega programa, ki nima jasne usmeritve ... Obenem je ljudstvo tudi "poslednji arbiter" predstavnikov : to pomeni, da jih drži na povodcu. 

Nikjer ne pisem da ljudstvo ni potrebno, je pa povsem trivialno kaksno mnenje ima volilec. Volilec je volilec zgolj po tem da nasede enemu ideoloskemu paketu izmed parih ki so servirani v javnem diskurzu, vsak izmed teh paketov je abstrakten in vkljucuje nesmisle, kontradikcije itd. kdorkoli kupi en tak paket proda svojo duso politiki, odrece se svoji polni cloveskosti nians itd in svoje mnenje prilagodi tako da je sinhronizirano z debilno vsebino svoje strank in se tako lahko politika fura skoz plemensko pripadnost. Edina sprememba je da vcasih se so se ljudje vsaj pretvarjali da zagovarjajo neke principe.

Ljudstvo je abstrakcija, politike na povodcu drzijo drugi mogotci, ki uporabljajo medije in "javno mnenje" ki seveda ne reflektira neke volje ljudstva, ampak to zgolj poizkusa uporabljati za svoje smotre.

 

[fauzić]

Okult reče pred 49 minutami:

idiotes se nanasa na distinkcijo javno/zasebno, torej javni usluzbenec vs zasebnik, ne opisuje stopnje participacije tega zasebnika
javne usluzbence v demokracijah se zreba, ne glasuje ker grki razumejo da s tem iznicis ves point glasovanja.
se ti zdi smiselno da bi obravnavali tiste ki niso izzrebani slabsalno?.

 

ce ze uporabljas wikipedijo, poisci vsaj relevantne stvari:
"Many political commentators, starting as early as 1856, have interpreted the word "idiot" as reflecting the Ancient Athenians' attitudes to civic participation and private life, combining the ancient meaning of 'private citizen' with the modern meaning 'fool' to conclude that the Greeks used the word to say that it is selfish and foolish not to participate in public life.[8] But this is not how the Greeks used the word."
https://en.wikipedia.org/wiki/Idiot

Idiot je v grškem smislu oseba, ki se ukvarja zgolj s privatnim življenjem in ne posega v javno življenje. Javnost, kot taka, in to je ključna razlika z modernim svetom, je za Grke že politična. Zasebnik, ki se ne vključuje v javno življenje na način politične participacije, je idiotes. 
Tako so vsa glasovanja recimo obvezna. Nekdo, ki ni udeležen v javni sferi (tj. politični sferi) je idiotes. Zadeva je še bolj komplicirana, ker gre za vprašanje časti : resna debata o politiki je častna zadeva. Potrebno je bilo, da si poznal in znal zagovarjati svoja stališča. 

Ne vem kaj tu ni jasno? 

Izžrebani so samo tisti, ki so predstavniki teh že v celoti političnih Grkov. Ni tako, da o izžrebani šele politični, če je v tem težava. 

 

Navedek

ja, tocno to, pravis jim 'volilno telo', amorfna masa je pac nekej povsem drugega kot posameznik
ni nobene povezave med volilcem in politikom, ze v konceptu kaj sele v praksi. Konceptualno je relacija med nekim javno registriranim interesom in politikom, v realnosti pa med snopom virov financiranja in ideolosko pozo, ampak to je stvar predstavnistva nasploh in je precej podobna ze v svojih rimskih zacetkih.

Volilno telo je "amorfna masa" samo, če se izvzame iz političnega dogajanja. Tako imajo krožki, politična in intelektualna gibanja izreden vpliv na politiko v času po 2. svetovni vojni. Tudi recimo koncept evropske unije je prvo filozofski koncept (Waldenfels in Agamben sta bila recimo zelo pomembna idejna očeta).

Še Janez Janša je v svojem prvem mandatu ustanovil zbor za republiko, ki pa je klavrno propadel, ker pač Janša. Samo kot zanimivost 

Navedek

 

Nikjer ne pisem da ljudstvo ni potrebno, je pa povsem trivialno kaksno mnenje ima volilec. Volilec je volilec zgolj po tem da nasede enemu ideoloskemu paketu izmed parih ki so servirani v javnem diskurzu, vsak izmed teh paketov je abstrakten in vkljucuje nesmisle, kontradikcije itd. kdorkoli kupi en tak paket proda svojo duso politiki, odrece se svoji polni cloveskosti nians itd in svoje mnenje prilagodi tako da je sinhronizirano z debilno vsebino svoje strank in se tako lahko politika fura skoz plemensko pripadnost. Edina sprememba je da vcasih se so se ljudje vsaj pretvarjali da zagovarjajo neke principe.

Ljudstvo je abstrakcija, politike na povodcu drzijo drugi mogotci, ki uporabljajo medije in "javno mnenje" ki seveda ne reflektira neke volje ljudstva, ampak to zgolj poizkusa uporabljati za svoje smotre.

 

Glej zgoraj. Premoč politikov izhaja iz nemoči in nevolje volivcev in njihove nepolitičnosti. Še nedolgo nazaj je bistveno jedro političnega tvorila intelektualna sredina, ideja je bila tisto kar je nosilo politično gibanje. Danes pač imamo kar imamo, ampak to ne pomeni, da je bilo "od vedno tako". 

V preteklosti bi bila tako Golob kot Trump politični škandal. Kako lahko nekdo tako nesposoben opravlja funkcijo. In družba bi opravila z njima. 

13. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Okult]

fauzo reče pred 5 minutami:

Idiot je v grškem smislu oseba, ki se ukvarja zgolj s privatnim življenjem in ne posega v javno življenje.

ne, ni, poglej si link, preberi kaj o tem itd. oz navedi kaksen legit vir ki bi nasprotoval mojim virom

 

fauzo reče pred 9 minutami:

Javnost, kot taka, in to je ključna razlika z modernim svetom, je za Grke že politična. Zasebnik, ki se ne vključuje v javno življenje na način politične participacije, je idiotes. 

Ne poznam nobenega primera ki bi obravnaval razliko med javnim in zasebnim nepoliticno, niti si ne predstavljam kaj bi potem pomenila? Mogoce ciljas na drug koncept, romanticnega posamicnika kot individuuma, torej neke avtonomne subjektivnosti itd?
 

 

fauzo reče pred 12 minutami:

Tako so vsa glasovanja recimo obvezna. Nekdo, ki ni udeležen v javni sferi (tj. politični sferi) je idiotes. Zadeva je še bolj komplicirana, ker gre za vprašanje časti : resna debata o politiki je častna zadeva. Potrebno je bilo, da si poznal in znal zagovarjati svoja stališča. 

Ne, te informacije vleces iz riti ker drugje ne obstajajo. Idiotes nima veze s participacijo, je nevtralen termin za distinkcijo javno/zasbno. Participacija je v participativnih demokracijah seveda castna in pomembna stvar, samo nima veze s terminom idiot

 

fauzo reče pred 21 minutami:

Glej zgoraj. Premoč politikov izhaja iz nemoči in nevolje volivcev in njihove nepolitičnosti. Še nedolgo nazaj je bistveno jedro političnega tvorila intelektualna sredina, ideja je bila tisto kar je nosilo politično gibanje. Danes pač imamo kar imamo, ampak to ne pomeni, da je bilo "od vedno tako". 

mogoce v totalitarizmih,
za reprezenativne liberalne druzbe je nepoliticnost/apatija odlicno stanje, pomeni da politiki delajo kar morajo in se posameznikom ni potrebno ukvarjati s tem, kar je tocno edini razlog reprezentativnosti in strokovnosti politike napram demokracijam

po 2013 smo lahko prica ponovni politizaciji, javni diskurz postaja povsem politicen in to poslabsa vsako intelektualnost in jo poniza v midwitovstvo politicnega diskurza, kar je slabse tako za javni diskurz kot za samo politiko, ki se potem mora ravnat po modi in sentimentih svoje debilne publike





 

[fauzić]

Navedek

 

ne, ni, poglej si link, preberi kaj o tem itd. oz navedi kaksen legit vir ki bi nasprotoval mojim virom

 

Kateri vir? A wikipedio? Lepo sem ti razložil kako je na stvari, glede citata. Ne razumem sploh kaj ni jasno. Pri Grkih je so-delovanje v političnem nekaj kar je ključno. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0278416522000538 . Nekdo, ki ne participira na političnem, je manj človeka.

Navedek

 

Ne poznam nobenega primera ki bi obravnaval razliko med javnim in zasebnim nepoliticno, niti si ne predstavljam kaj bi potem pomenila? Mogoce ciljas na drug koncept, romanticnega posamicnika kot individuuma, torej neke avtonomne subjektivnosti itd?

 

 

Javnost bomo danes težko še obravnavali politično. Še vedno obstaja sfera javnega, ampak prav ker posameznik ni več udeležen na političnem, bomo težko govorili o javnem in zasebnem na "stari način".

Navedek

 

Ne, te informacije vleces iz riti ker drugje ne obstajajo. Idiotes nima veze s participacijo, je nevtralen termin za distinkcijo javno/zasbno. Participacija je v participativnih demokracijah seveda castna in pomembna stvar, samo nima veze s terminom idiot

 

 

 

Grki nimajo nevtralne distinkcije, ker svojo identiteto gradijo na političnem. Za stare Grke in republiko  ima javno-politično VEDNO prednost pred zasebnim. Zato se termin idiotes uveljavi za tiste "idiote", ki nimajo časa/zmožnosti participirati v agori. Ta distinkcija drži vse do 19. stoletja, ko velja za "državljansko dolžnost" biti udeležen na političnih debatah - razlika med aristokrati in meščani. To so zelo uveljavljena zgodovinska dejstva. "častno" se je ukvarjati z zadevami države. 

 

Navedek

mogoce v totalitarizmih,
za reprezenativne liberalne druzbe je nepoliticnost/apatija odlicno stanje, pomeni da politiki delajo kar morajo in se posameznikom ni potrebno ukvarjati s tem, kar je tocno edini razlog reprezentativnosti in strokovnosti politike napram demokracijam

Ampak kdo so politiki? So del politične javnosti? So profesionalci, ki skrbijo za zadeve države : ampak kaj so zadeve države, če je država -javnost  apolitična? Razumeš? Politiki morajo od nekje priti in edino od kjer lahko pridejo je iz skupnosti. Ta skupnost pa mora že imeti neko razumevanje političnosti, da so ti politični. 
Če ne so politiki zgolj profesionalci. IN če družba ne skrbi za abstraktna razumevanja/pojmovanja tega kaj je svoboda, kaj je pravičnost : zakaj bi oni? oz. zadeva postane še hujša : od kod naj črpajo mero? Ravno zato pri Grkih nastopa politična participacija kot naloga vseh. Ker ne gre za neko abstraktno obravnavo, ampak za konkretno vzdrževanje nekega razumevanja. 

 

Upam, da si začutil problem in da sem ga dovolj dobro pojasnil. Če družba ni politična, potem tudi politiki ne morejo biti. In TO je TOČNO to kar se danes dogaja, ker samo dogajanje politične ni in ne more nikoli biti nekaj predpostavljenega. 

13. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Okult]

fauzo reče pred 13 minutami:

Kateri vir? A wikipedio? Lepo sem ti razložil kako je na stvari, glede citata. Ne razumem sploh kaj ni jasno. Pri Grkih je so-delovanje v političnem nekaj kar je ključno. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0278416522000538 . Nekdo, ki ne participira na političnem, je manj človeka.

tvoj vir pravi

Navedek

In other words, I trace material manifestations of ἰδιώτης (idiôtês) (Thucydides Book II, XL 1–4), self-centered, private, or apolitical individuals, who disregard public matters, are concerned exclusively with their private affairs, and fail to subject their ambitions and interests to the good of the community.

Tukidid pravi:

Navedek

ἔρρωτό τε πᾶς καὶ ἰδιώτης καὶ πόλις εἴ τι δύναιτο καὶ λόγῳ καὶ ἔργῳ ξυνεπιλαμβάνειν αὐτοῖς: ἐν τούτῳ τε κεκωλῦσθαι ἐδόκει ἑκάστῳ τὰ πράγματα ᾧ μή τις αὐτὸς παρέσται.

torej, ne podpira te rabe,
niti je ne podpira uveljavljena etimologija in karkol vemo o grkih
https://www.perseus.tufts.edu/hopper/morph?l=i)diw%2Fths&la=greek&can=i)diw%2Fths1&prior=kai\&d=Perseus:text:1999.01.0199:book=2&i=2

tvoja raba je napacna in ima sodoben izvor, kot ti pove moj wiki link

 

 

fauzo reče pred 24 minutami:

Javnost bomo danes težko še obravnavali politično. Še vedno obstaja sfera javnega, ampak prav ker posameznik ni več udeležen na političnem, bomo težko govorili o javnem in zasebnem na "stari način".

govoriva strogo o distinkciji javno/zasebno, ne poznam primera te rabe v nepoliticnem smislu,
ce je to "danes" tako splosno, prosim za vsaj en primer

 

 

fauzo reče pred 25 minutami:

Grki nimajo nevtralne distinkcije, ker svojo identiteto gradijo na političnem. Za stare Grke in republiko  ima javno-politično VEDNO prednost pred zasebnim. Zato se termin idiotes uveljavi za tiste "idiote", ki nimajo časa/zmožnosti participirati v agori. Ta distinkcija drži vse do 19. stoletja, ko velja za "državljansko dolžnost" biti udeležen na političnih debatah - razlika med aristokrati in meščani. To so zelo uveljavljena zgodovinska dejstva. "častno" se je ukvarjati z zadevami države. 

vrednostno nevtralne besede pomeni da niso zaljivke, kaksna je vrednostni sistem starih grkov je drugo vprasanje,
dvomim da bi uporabljali distinkcijo javno/zasebno kot neko bistveno stvar prav ker so ziveli v  demokraciji mi pa pac ne

in ne termin idiotes se ne uveljavi za tiste ki nimajo casa participirati na agori, ne najdem nobenega kredibilnega vira za to mnenje, mi je pa precej jasen izvor in popularnost te zablode, ker pac hocejo avtorji moralicno napadat apatijo svojih sodobnikov in potem mesajo sodoben in anticni smisel besede ki pa sta nekompatibilna
 

fauzo reče pred 30 minutami:

Ta distinkcija drži vse do 19. stoletja, ko velja za "državljansko dolžnost" biti udeležen na političnih debatah - razlika med aristokrati in meščani. To so zelo uveljavljena zgodovinska dejstva. "častno" se je ukvarjati z zadevami države. 

aha, zelo uveljavljeno zgodovinsko dejstvo da so tlacani smatrali svoje dolznosti kot castno,
mislim da je to precej prevec spekulativno da bi blo dejstvo, bi pa reku da je verjetno pogoj tega obcujta casti visja pozicija v hierarhiji teh "dolznosti"
 

 

fauzo reče pred 33 minutami:

Ampak kdo so politiki? So del politične javnosti? So profesionalci, ki skrbijo za zadeve države : ampak kaj so zadeve države, če je država -javnost  apolitična? Razumeš? Politiki morajo od nekje priti in edino od kjer lahko pridejo je iz skupnosti. Ta skupnost pa mora že imeti neko razumevanje političnosti, da so ti politični. 
Če ne so politiki zgolj profesionalci. IN če družba ne skrbi za abstraktna razumevanja/pojmovanja tega kaj je svoboda, kaj je pravičnost : zakaj bi oni? oz. zadeva postane še hujša : od kod naj črpajo mero? Ravno zato pri Grkih nastopa politična participacija kot naloga vseh. Ker ne gre za neko abstraktno obravnavo, ampak za konkretno vzdrževanje nekega razumevanja. 

 

Upam, da si začutil problem in da sem ga dovolj dobro pojasnil. Če družba ni politična, potem tudi politiki ne morejo biti. In TO je TOČNO to kar se danes dogaja, ker samo dogajanje politične ni in ne more nikoli biti nekaj predpostavljenega. 

Na zalost popolnoma apoliticna druzba ne obstaja, vir politikov je zato vedno na voljo. Strinjam se da je javni diskurz skoz globalizacijo in razsiritev ciljne publike postal nizji, manj dolocen s principi in bolj prakticno usmerjen, se posebej po izginotju realne sistemske alternative  s padcem sovjetske zveze.
Problem neparticipacije je problem reprezentatacije v politiki, ce pa hoces izpostavljati zaton politicne participacije znotraj tipa reprezentativnih republik pa je bolj smiselna primerjava z rimljani, ne grsko demokracijo ki nam je od rimljanov naprej povsem tuja.

[fauzić]

Navedek

 

Tukidid pravi:

torej, ne podpira te rabe,
niti je ne podpira uveljavljena etimologija in karkol vemo o grkih
https://www.perseus.tufts.edu/hopper/morph?l=i)diw%2Fths&la=greek&can=i)diw%2Fths1&prior=kai\&d=Perseus:text:1999.01.0199:book=2&i=2

tvoja raba je napacna in ima sodoben izvor, kot ti pove moj wiki link

 

Tvoj problem je, da že izhajaš iz ideje, da politično ni dolžnost posameznika. 

Rad bi videl direktne vire, ki podpirajo tvojo trditev, da so bili Grki glede same udeležbe na političnem indifernetni. Praktično vsi viri govorijo o tem, da je za Grke politično ključen aspet življenja. Ne en ne drug citat tega ne opisujeta. 

 

To, da Tukidid uporablja besedo širše ne pomeni, da nima tudi zgoraj opisanega pomena. Tudi tvoj citat se da brati večplastno, mimogrede. 

 

Navedek

govoriva strogo o distinkciji javno/zasebno, ne poznam primera te rabe v nepoliticnem smislu,
ce je to "danes" tako splosno, prosim za vsaj en primer

če se strinjava, da je danes družba povečini apolitična, potem je javnost apolitična. 

 

Navedek

vrednostno nevtralne besede pomeni da niso zaljivke, kaksna je vrednostni sistem starih grkov je drugo vprasanje,
dvomim da bi uporabljali distinkcijo javno/zasebno kot neko bistveno stvar prav ker so ziveli v  demokraciji mi pa pac ne

Kot ti pravim, grška interpretacija življenja je prvo življenje v polisu. Življenje v polisu je politično in grška participacija na političnem se smatra za vprašanje časti. Zato -- idiotes. 

 

Navedek

in ne termin idiotes se ne uveljavi za tiste ki nimajo casa participirati na agori, ne najdem nobenega kredibilnega vira za to mnenje, mi je pa precej jasen izvor in popularnost te zablode, ker pac hocejo avtorji moralicno napadat apatijo svojih sodobnikov in potem mesajo sodoben in anticni smisel besede ki pa sta nekompatibilna

"precej jasen" = okultizem

Razumeti moraš, da za Grke, recimo v Atenah, privatno življenje ni pomembno. Vse je v službi državi. Zato polis. Podobno kot recimo se za aristokrate pričakuje, da so podkovani in udeleženi v političnem, tako je podobno tu. To je stvar "etike" tistega časa. Tako je recimo sodelovanje na političnih dogodkih obvezno in stvar časti. Ne vem zakaj rabiš vire za najbolj utemeljene zadeve zgodovine?

 

Navedek

 

aha, zelo uveljavljeno zgodovinsko dejstvo da so tlacani smatrali svoje dolznosti kot castno,
mislim da je to precej prevec spekulativno da bi blo dejstvo, bi pa reku da je verjetno pogoj tega obcujta casti visja pozicija v hierarhiji teh "dolznosti"

 

 

 

 

kdo govori o tlačanih? 

Poglej si samo ta intervju in način kako "nobiliteta" razmišlja in je udeležena.  (ker je forum forum maš na koncu link do tega intervjuja)

Navedek

Na zalost popolnoma apoliticna druzba ne obstaja, vir politikov je zato vedno na voljo. Strinjam se da je javni diskurz skoz globalizacijo in razsiritev ciljne publike postal nizji, manj dolocen s principi in bolj prakticno usmerjen, se posebej po izginotju realne sistemske alternative  s padcem sovjetske zveze.
Problem neparticipacije je problem reprezentatacije v politiki, ce pa hoces izpostavljati zaton politicne participacije znotraj tipa reprezentativnih republik pa je bolj smiselna primerjava z rimljani, ne grsko demokracijo ki nam je od rimljanov naprej povsem tuja

Ne razumeš, da udeleženost na političnem je prav skozi to udeleženost kot gibanje. Kaj je naloga politikov po tvojem mnenju? Če se nihče ne ukvarja s političnim, potem se tudi politiki ne morejo. Politično postane na znanost, ki pa ji politično več ne narekuje ničesar : kot taka je ali izgubljena ali pa razpade na oportunistično dobičkarstvo. 

V kolikor družba ni sposobna sproducirati in držati neke ideje : potem nima politike. Ali kako si si zadevo zamislil?

 

TLDR: gre za "okultizme" : skušaš forsirati neko svojo interpretacijo in vse kar je proti temu označuješ kot napačno. Kljub temu, da ima termin idiotes zelo uveljavljeno zgodovinsko interpretacijo (Platon, Aristotel, recimo se s tem ukvarjata : Platonov najbolj slaven stavek je v kolikor se ne ukvarjaš s politiko, ti vladajo bolj neumni od tebe). 

 

13. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Okult]

fauzo reče pred 27 minutami:

Tvoj problem je, da že izhajaš iz ideje, da politično ni dolžnost posameznika. 

ne govorim sploh nic se vrednostnega, govorim o zgodovinopisju in terminologiji, ker je ta idiotes tolk pogost mit, oz. vsaj rad bi nek vir da vem a je al ne, trenutno se mi zdi zelo v stilu teh romanticnih historicisticnih neumnosti, ki so se pac fosilizirale v sodobno zavest

 

fauzo reče pred 27 minutami:

Rad bi videl direktne vire, ki podpirajo tvojo trditev, da so bili Grki glede same udeležbe na političnem indifernetni. Praktično vsi viri govorijo o tem, da je za Grke politično ključen aspet življenja. Ne en ne drug citat tega ne opisujeta. 

ne govorim o tem, kot receno mi je fascinatno sam kolk se drzi verjetno? napacna raba in razlga termina,
ze veckrat sm napisal da je vrjetno res bla politika precej bolj kljucen aspekt, ampak podobno bi lahko vrjetno trdili tudi za plemenske skupnosti, napredujemo stran od tega da bi se morali vsi ukvarjati s politiko
 

 

fauzo reče pred 30 minutami:

To, da Tukidid uporablja besedo širše ne pomeni, da nima tudi zgoraj opisanega pomena. Tudi tvoj citat se da brati večplastno, mimogrede. 

sm ti dal link do slovarski definicij, tvoje rabe ni pod njo, wiki ji eksplicitno nasprotuje in pravi da je vir tega mita v 18 stoletju
 

 

fauzo reče pred 31 minutami:

če se strinjava, da je danes družba povečini apolitična, potem je javnost apolitična. 

glede na kaj, glede na devetedesta je druzba superpoliticna, glede na plemensko ureditev je skoraj apoliticna,
javnost v kaksnem smislu?  javnost oznacuje neko splosno komunikacijo, ne skupnost, oz kar se tice skupnega,
v slovenscini je mal slabo pogrupiran smisel ker javno razumemo pod politicno

 

fauzo reče pred 34 minutami:

Razumeti moraš, da za Grke, recimo v Atenah, privatno življenje ni pomembno. Vse je v službi državi. Zato polis. Podobno kot recimo se za aristokrate pričakuje, da so podkovani in udeleženi v političnem, tako je podobno tu. To je stvar "etike" tistega časa. Tako je recimo sodelovanje na političnih dogodkih obvezno in stvar časti. Ne vem zakaj rabiš vire za najbolj utemeljene zadeve zgodovine?

to da je participacija v participativno organiziranih druzbah smatrano pozitivno verjamem ja,
ampak mi nismo participativno organizirana druzba, niti ni zahod od rimljanov naprej s parimi izjemami
 

 

fauzo reče pred 38 minutami:

Poglej si samo ta intervju in način kako "nobiliteta" razmišlja in je udeležena.  (ker je forum forum maš na koncu link do tega intervjuja)

ce bi lahko zbrisal eno osebo iz zgodovine bi bil to Bertrand Russell

lahko se raje pogovarjamo o vsebini, ne vem zakaj sploh potrebujes zlato dobo grstva za karkoli, ce je dobro dobro je dobro ne glede na izvor

 

fauzo reče pred 41 minutami:

Ne razumeš, da udeleženost na političnem je prav skozi to udeleženost kot gibanje. Kaj je naloga politikov po tvojem mnenju? Če se nihče ne ukvarja s političnim, potem se tudi politiki ne morejo. Politično postane na znanost, ki pa ji politično več ne narekuje ničesar : kot taka je ali izgubljena ali pa razpade na oportunistično dobičkarstvo. 

kaj tocno naj bi bila zate udelezenost na politicnem?

zame je politika ukvarjanje s konsenzi, torej ukvarjanje s tem kako se skupina odloca kot skupina,
to je nujnost ker obstajamo lahko zgolj v skupinah, nobenega strahu ni da bi pozabili ali izgubili politiko

vprasanje je zgolj kako cim bolje delamo konsenze da se lahko cim bolj odlocamo kot skupina,
pri cemer je povsem vseeno kako se je to dogajalo v zgodovini, lahko pa seveda crpamo ideje iz kjerkoli

[fauzić]

Sovražim citiranje na tem forumu. Prav prepričuje te da opustiš debato. Še posebno na tablici. 

Navedek

 

ne govorim sploh nic se vrednostnega, govorim o zgodovinopisju in terminologiji, ker je ta idiotes tolk pogost mit, oz. vsaj rad bi nek vir da vem a je al ne, trenutno se mi zdi zelo v stilu teh romanticnih historicisticnih neumnosti, ki so se pac fosilizirale v sodobno zavest

 

Definitivno ima termin idiotes več pomenov. Eden od teh je ta, ki se je zaprl v zasebno sfero. Ampak to naju niti ne zanima preveč, bolj naju zanima kako je s participacijo na političnem, ker mislim, da je to tisto kjer se ti zdi romanticizirano. 

Kar poznam zadeve se politikos razvijo iz oikos (skrbi za dom). Grški polis je potrebno razumeti kot malo večjo samoupravno vas. Potrebno je zadevo gledati iz njihovega vidika. Ko se o nečem odloča gre ponavadi za odločitve, ki se neposredno dotikajo vseh državljanov polisa, zato je mnogo bolj razumljivo, da želijo vsi sodelovati. 

Navedek

 

ne govorim o tem, kot receno mi je fascinatno sam kolk se drzi verjetno? napacna raba in razlga termina,
ze veckrat sm napisal da je vrjetno res bla politika precej bolj kljucen aspekt, ampak podobno bi lahko vrjetno trdili tudi za plemenske skupnosti, napredujemo stran od tega da bi se morali vsi ukvarjati s politiko

 

tako je. Politika je bila mnogo bolj ključna. 

 

Navedek

glede na kaj, glede na devetedesta je druzba superpoliticna, glede na plemensko ureditev je skoraj apoliticna,
javnost v kaksnem smislu?  javnost oznacuje neko splosno komunikacijo, ne skupnost, oz kar se tice skupnega,
v slovenscini je mal slabo pogrupiran smisel ker javno razumemo pod politicno

Predlagam, da na tem mestu debate ne razširjava na vprašanje javnosti, ker bi to terjalo neko čisto drugo debato, v kateri bi morali sploh skušati razločiti politično - zasebno in kako se danes to umešča v javno. Če trdim, da je družba apolitična (v smislu, da se ne ukvarja s političnimi vprašanj), potem pojem javnosti izgubi originalni smisel, četudi je zamejen s političnim. Bi pa težko rekel, da je družba, ki piše osamosvojitev Slovenije ravno apolitična. 

Ampak kot pravim - predlagam da to pustiva. 

Navedek

 

ce bi lahko zbrisal eno osebo iz zgodovine bi bil to Bertrand Russell

lahko se raje pogovarjamo o vsebini, ne vem zakaj sploh potrebujes zlato dobo grstva za karkoli, ce je dobro dobro je dobro ne glede na izvor

 

kaj tocno naj bi bila zate udelezenost na politicnem?

zame je politika ukvarjanje s konsenzi, torej ukvarjanje s tem kako se skupina odloca kot skupina,
to je nujnost ker obstajamo lahko zgolj v skupinah, nobenega strahu ni da bi pozabili ali izgubili politiko

vprasanje je zgolj kako cim bolje delamo konsenze da se lahko cim bolj odlocamo kot skupina,
pri cemer je povsem vseeno kako se je to dogajalo v zgodovini, lahko pa seveda crpamo ideje iz kjerkoli

 

Grki so jasno v naslovu zgolj kot provokacija. Idiotes - idioti - mi smo idioti. 

 

Konsenze glede česa? Kaj je naša družba? To, da tega ne vemo in da ne znamo delati konsenzov, se je lepo pokazalo med covid krizo, kjer preprosto nismo znali povleči primernih potez, prav zato, ker sami nismo dobro vedeli kdo smo. A smo družba, ki ceni zdravje? Družba, ki ceni produkcijo? Družba, ki ceni svobodo? Postajamo matematično-statistično utemeljena družba, ki se, v odsotnosti identitete, utemeljuje zgolj še skozi statistiko. Statistika pa nima odločujoče moči. V zgodovini je fascinantno s kakšno prepričanostjo in kakšno lahkoto družba sprejema odločitve. Recimo stari Rimljani, ki gredo v četrto gradit floto ladij, ker "njih ne bo nihče jebal". 

Vidiš, tu sam vidim problem apolitične družbe. Da je izgubila identiteto in da ni več jasno kam naj bi se usmerila. Konsenz česa je družba? Rekel bi, da tvoj predlog konsenzov v imenu napredka deluje : vse dokler se ni potrebno odločiti. Zakaj je stanje družbe takšno kot je? Ker se nihče več ne ukvarja s temi vprašanji. Manjkajo krožki, manjkajo debate, manjka karkoli na čemer bi lahko rekli : aha, tu stojimo, tja gremo. 

 

Res je vmes prišlo do implozije človeškega in človečanstva, ampak to kar se gremo danes je pravzaprav nevzdržno. Russelov intervju je zanimiv, čeprav ga tudi sam ne cenim preveč kot filozofa, ker pripoveduje o razpoloženju v visoki družbi še kakšno stoletje nazaj. 

 

vizavi tej debati Urbančič v svoji zadnji knjižici govori o tem, da se slovenija ni nikoli osamosvojila, ker nikoli ni tvegala lastne eksistence z namenom, da si izgradi identiteto. v nekem smislu je to res. od tu tudi takšna grozna apolitičnost. 

13. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Okult]

fauzo reče pred 5 minutami:

Kar poznam zadeve se politikos razvijo iz oikos (skrbi za dom). Grški polis je potrebno razumeti kot malo večjo samoupravno vas. Potrebno je zadevo gledati iz njihovega vidika. Ko se o nečem odloča gre ponavadi za odločitve, ki se neposredno dotikajo vseh državljanov polisa, zato je mnogo bolj razumljivo, da želijo vsi sodelovati. 

ekonomija je iz oikos, skrbi za dom, politika je 'ta politiká', “affairs of state”, torej kar ima veze z drzavo/oz. ce razsirimo s kakrsnokoli skupnostjo, koliko se dotika vseh je vrjetno odvisno od vsebine in organizacije
npr danes name vecina drzavnih odlocitev nima skoraj nobenega vpliva, se posebej v primerjavi z odlocitvami v institucijah kjer nimas pravice glasovanja
 

fauzo reče pred 32 minutami:

Predlagam, da na tem mestu debate ne razširjava na vprašanje javnosti, ker bi to terjalo neko čisto drugo debato, v kateri bi morali sploh skušati razločiti politično - zasebno in kako se danes to umešča v javno. Če trdim, da je družba apolitična (v smislu, da se ne ukvarja s političnimi vprašanj), potem pojem javnosti izgubi originalni smisel, četudi je zamejen s političnim. Bi pa težko rekel, da je družba, ki piše osamosvojitev Slovenije ravno apolitična. 

sej ni treba razsijrat vprasanja, samo definicije potrebujes da vem kako sploh brat ce operiras s pojmi ki nimajo strogo dolocenih pomenov in variirajo glede na filozfofijo/ideologijo itd. originalni smisli nimajo nikakrsne prakticne epistemoloske prednosti, zame pa tudi ne nobene teoretske. Zanima me zgolj kaj mislis s tem ko napises besedo javno.

res ogabno steka tole, morm nov post nardit za nadaljevanje






 

[Okult]

fauzo reče pred 35 minutami:

Konsenze glede česa? Kaj je naša družba? To, da tega ne vemo in da ne znamo delati konsenzov, se je lepo pokazalo med covid krizo, kjer preprosto nismo znali povleči primernih potez, prav zato, ker sami nismo dobro vedeli kdo smo. A smo družba, ki ceni zdravje? Družba, ki ceni produkcijo? Družba, ki ceni svobodo? Postajamo matematično-statistično utemeljena družba, ki se, v odsotnosti identitete, utemeljuje zgolj še skozi statistiko. Statistika pa nima odločujoče moči. V zgodovini je fascinantno s kakšno prepričanostjo in kakšno lahkoto družba sprejema odločitve. Recimo stari Rimljani, ki gredo v četrto gradit floto ladij, ker "njih ne bo nihče jebal". 

imo je proper domain politike ukvarjanje z vsemi eksplicitnimi konsenzi in steguje lovke onkraj svoje sfere ko se zacenja ukvarjati z neeksplicitnimi konsenzi, ne obstaja "druzba" nasploh ki bi konsistentno odgovarjala na neka vprasanja, konsenzi so potrebni prav zato da vsakic znova najdemo odgovor. Problem je ker nimamo infrastrukture da bi to poceli eksplicitno in potem politiki ugibajo glede na javni sentiment kaksen naj bi bil konsenz. Ce bi meli recimo za vsako vprasanje nek referendum, bi blo vprasanje o participaciji in jamranju nad manjkom smiselno, ampak do takrat se mi zdi bistveno bolj pomembno ukvarjanje z vprasanji kako razvit cim boljso infrastrukturo za dobivanje eksplicitnih konsenzov, poizkusat uvest v politiko vsaj koscke znanstvene metode, vzpostavljanje mehanizmov odgovornosti itd.

[Kruz]

ἴδιος

[fauzić]

Okult reče pred 5 urami:

ekonomija je iz oikos, skrbi za dom, politika je 'ta politiká', “affairs of state”, torej kar ima veze z drzavo/oz. ce razsirimo s kakrsnokoli skupnostjo, koliko se dotika vseh je vrjetno odvisno od vsebine in organizacije
npr danes name vecina drzavnih odlocitev nima skoraj nobenega vpliva, se posebej v primerjavi z odlocitvami v institucijah kjer nimas pravice glasovanja
 

sej ni treba razsijrat vprasanja, samo definicije potrebujes da vem kako sploh brat ce operiras s pojmi ki nimajo strogo dolocenih pomenov in variirajo glede na filozfofijo/ideologijo itd. originalni smisli nimajo nikakrsne prakticne epistemoloske prednosti, zame pa tudi ne nobene teoretske. Zanima me zgolj kaj mislis s tem ko napises besedo javno.

Ja, pač dejstvo moderne države je, da je postala prekompleksna. Zato je direktna demokracija nemogoča. Tudi, ko govorim o večji udeleženosti javnosti na političnem, ne mislim na to, da bi se morala javnost vtikati v vse aspekte odločanja. Nekoliko sem že nakazal, da je za javnost predvsem ključno, da ima nek odnos do političnega in da v tem odnosu nekako so-ustvarja pot političnemu. 

 

S to definicijo bi se kar strinjal : "Javnost je v komunikologiji in odnosih z javnostmi skupina ljudi, ki je pred nekim problemom, prepoznava njegov obstoj, se posveča njegovemu reševanju in zato razpravlja o njem (komunicira med seboj o problemu) ter se organizira, da bi ga rešila. Zavzema politični prostor zunaj kontrole države, v katerem se oblikujejo mnenja ljudi oziroma javno mnenje o določenih političnih in družbenih vprašanjih."

 

Če vzamemo to definicijo in jo ocenimo. Ali obstaja "skupina ljudi, ki se znajde pred nekim problemom, ga prepoznava in se posveča njegovemu vprašanju in zato razpravlja o njem" ali "se organizira, da bi ga rešiila" in "zavzema politični prostor in oblikuje mnenje"

 

Odgovor na vsa vprašanja je ne. Zelo malo ljudi, kamoli javnost, v karkšnemkoli oziru danes še oblikuje mnenje. Javnost danes je slavni  "se" : torej tisti pasivni Drugi, ki narekuje čisto vse aspekte modernega življenja, in po katerih se ravna 99,9% ljudi. V tem pogledu je javnost samo še subjekt v primežu vnaprej določene vsakdanjosti, ki nima nobene zgodovinskosti več. Ljubi se tako kot se ljubi, dela se tako kot se dela,  špara se tako kot se špara ... svet ni več prepuščen interpretaciji (recimo kaj je ljubezen), ampak ima vnaprej določen aspekt. V tem smislu je moderni človek preveč zaposlen s sabo in suženjstvom tega "se", da bi imel čas in voljo razpravljati, da bi tvoril javnost.

 

Ta forum je pravzaprav podlaga moji provokaciji. Debat o politiki ne manjka, redko pa prihajajo do političnega. Redko se tudi tu ljudje pogovarjajo o problemih, redko tvorijo neka mnenja. Namesto tega nastopajo iz te ali one strani in debate bolj spominjajo na slavni Monty Pythonski skeč o argumentiranju, v katerem je prepir preprosto še ena od vrst zabave. V tem smislu se, ker se ne razpravlja o problemih, ampak politično postane zgolj neka topika za debato ob kavici, ne tvori javnost. Za pomembna vprašanja "se" nima časa, nima se časa angažirati v debato, ampak raje naprej razpravlja - recimo o ceni elektrike, ki pa je popolnoma brezpredmetna (od tega da vem kakšna je cena elektrike posameznik nima ničesar, od tu ne more nastopati v javnost) . Človek v 21. stoletju postane delavec, ki je popolnoma ukalupljen v mašinerijo stroja, ki mu pripada. Vse česar se loteva se loteva na podlagi tega "se" : če je hipster gre gledat film, če je rocker gre na rock koncert ... ampak vse v resnici uravnava Drugi : tisti se, ker tako se pač dela. Človek raje riskira svojo umetnost kot svojo službo. In to se mu zdi normalno. 

 

Javnost je, po mojem mnenju mišljenje. Zato je tako ključno za staro Grčijo, da ima ta element vpisan v svoj temelj : človek je politično bitje, katerega naloga je, da preko DIALOGA tvori javnost. V kolikor ni javnosti, v kolikor je vse podrejeno temu "se" : potem ni družbe. In če ni družbe : čemu potem vladajo politiki? (nekako vprašanje, ki je v zadnjem času še kako aktualno). Če družba ni zmožna več premišljati svojih vprašanj, izgubi status javnosti. Človek postane nek čuden zasebnik, katerega zasebstvo pa je v popolnosti podrejeno "se". V tem smislu lahko rečemo : ne znanost, temveč der Mensch denkt nicht. To je ključen nasledek

 

Navedek

imo je proper domain politike ukvarjanje z vsemi eksplicitnimi konsenzi in steguje lovke onkraj svoje sfere ko se zacenja ukvarjati z neeksplicitnimi konsenzi, ne obstaja "druzba" nasploh ki bi konsistentno odgovarjala na neka vprasanja, konsenzi so potrebni prav zato da vsakic znova najdemo odgovor. Problem je ker nimamo infrastrukture da bi to poceli eksplicitno in potem politiki ugibajo glede na javni sentiment kaksen naj bi bil konsenz. Ce bi meli recimo za vsako vprasanje nek referendum, bi blo vprasanje o participaciji in jamranju nad manjkom smiselno, ampak do takrat se mi zdi bistveno bolj pomembno ukvarjanje z vprasanji kako razvit cim boljso infrastrukturo za dobivanje eksplicitnih konsenzov, poizkusat uvest v politiko vsaj koscke znanstvene metode, vzpostavljanje mehanizmov odgovornosti itd.

Kot sem že nakazal. Konsenzi so, po mojem mnenju ok v družbi, ki ni v krizi. Enkrat eden popusti, drugič drugi in vsaj na prvi pogled barka pluje dalje. Včasih se da malo več znanosti, drugič gospodarstvu ... včasih se malo odtegne v zdravstvu ... ampak na prvi pogled družba "deluje". Pa recimo, da je temu res tako. 

 

Problem nastane v krizi. V času, ko se MORA človek odločiti za nekaj, ko konsenz ni dovolj. Skušali smo tudi v krizi s konsenzi, ker smo jih pač navajeni : malo popusti gospodarstvo (zapremo fabrike za 1 teden), malo zdravstvo (čez 1 teden jih odpremo): rezultat: KATASTROFA.

To je kar smo videli pri covidu : vprašanje od kod naj človek črpa sredsvo odločitve. Nekako nas je ta bolezen razkrinkala: mi ne vemo več kdo smo. Do te mere je Drugi prevzel vse naše fakultete, da jaz, v smislu človek sposoben odločitve, več ne obstajam. Ne politiki, ne družba ne pozna več naše smeri. To je brkžkone prvič v zgodovini.

Da se ni kam obrniti, da ni smeri. Da stojimo na mestu in ker smo v presiji odločiti se, kar nekako na "random" odločamo o tem in onem (malo pošiljamo rakete, malo se pogajamo za mir, vmes malo poorožljamo z nuklearnim orožjem ... v resnici pa ne naredimo NIČESAR in vse kar puščamo za sabo so pogorišča kot v Ukrajini). Javnost kot nekaj kar prepozna problem in stopi skupaj, da bi ga rešila : ne obstaja. Obstaja samo še posameznik, ki ni on sam (ko pravim ni on sam pravim : je vedno Drugi : je to kar mu je narekovano), ki deluje vedno in le sebi v prid. Človek, kot ta katerega zmožnost je iz vprašanja lastne svobode izbirati svojo pot, več ne obstaja, na njegovem mestu je "kibernetsko ustvarjena pošast", ki jo usmerja Drugi. Zadeva je frapantna, ker to pomeni, da že živimo najbolj črn scenarij ZF-ja ... in v tem smislu besede WEF dobijo nek drug prizvok "you will own nothing and you will be happy". To je ravno to. Povprečnik se ne ukvarja z ničemer več kot z lastno srečo, in to v okviru v katerem mu je dana, v tem kar mu naroča Drugi. To je v bistvu vsa finta Apple-ove logike : you will own nothing (we will own you) and you will be happy (with our product : because it is us that define who you are). To je finta youtube-a ...

 

Ker jaz nisem več jaz, ker jaz ne obstaja in ker Drugi ni neki drugi (Drugi se za javnost ne zmeni) ...  : od kod naj potem pride smer družbe, od kod naj pride njena odločitev?

 

Zato je zanimiv Russelov video. Kjer vidiš nek rešpekt in nek napor družbe, da se vzpostavlja mimo in preko Drugega. Moja intelektualna zmožnost in moja dolžnost je, da sem več od Drugega. To je pravzaprav vsa finta (vsaj po moji oceni) tega, da aristokracija kot vrednoto in častno delovanje jemlje ukvarjanje z družbo v smislu političnega (če nisi izveden v politični debati si na čajanki manj vreden). 

 

Pa ni to vprašanje intelekta. Človek preprosto nima več ne časa, ne interesa biti človek. Namesto, da bi se po službi usedel in kakšno uro govoril z drugimi, greš domov in gledaš 5326. video LinusTechTips ali kaj podobnega. 

 

Truden evropski človek
strmi žalostno v zlati večer,
ki je še žalostnejši
od duše njegove.
Kras.
Civilizacija je brez srca.
Srce je brez civilizacije.
Izmučena borba.
Evakuacija duš.
Večer peče kot ogenj.
Smrt Evrope!
Usmiljenje! Usmiljenje!
Gospod profesor,
razumete življenje?

13. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Okult]

fauzo reče pred 9 minutami:

Če vzamemo to definicijo in jo ocenimo. Ali obstaja "skupina ljudi, ki se znajde pred nekim problemom, ga prepoznava in se posveča njegovemu vprašanju in zato razpravlja o njem" ali "se organizira, da bi ga rešiila" in "zavzema politični prostor in oblikuje mnenje"

nisi se nikol odprl tviterja alpa fejsbuka?
vecina ljudi nabija o politiki nonstop, online, offline
 

fauzo reče pred 13 minutami:

Debat o politiki ne manjka, redko pa prihajajo do političnega. Redko se tudi tu ljudje pogovarjajo o problemih, redko tvorijo neka mnenja.

to se zdi kot no true scotsman, pac ljudje imajo mnenja, ce so ti bedna, dolgocasna, ce so si podobna in neraznolika ne pomeni da niso mnenja

 

fauzo reče pred 14 minutami:

V tem smislu se, ker se ne razpravlja o problemih, ampak politično postane zgolj neka topika za debato ob kavici, ne tvori javnost.

 levi pa desni ne hodjo prov radi na kavice, ubistvu zmerej manj komunicirajo
 

 

fauzo reče pred 17 minutami:

Zato je zanimiv Russelov video. Kjer vidiš nek rešpekt in nek napor družbe, da se vzpostavlja mimo in preko Drugega. Moja intelektualna zmožnost in moja dolžnost je, da sem več od Drugega. To je pravzaprav vsa finta (vsaj po moji oceni) tega, da aristokracija kot vrednoto in častno delovanje jemlje ukvarjanje z družbo v smislu političnega (če nisi izveden v politični debati si na čajanki manj vreden) 

zame je najboljsa fora aristokracije to da se ji odseka glavo,
alienacija mi predsavlja osnovni vir napredka in dobrega v svetu, ampak alienacija ne pomeni izgube lastnine,
pomeni pa vedno novo izgubo tega za kar konzervativci menijo da je bistvo cloveka, je pa zgolj neka vrhnja plast seg in navad
posameznik obstaja le vkolikor se skonstruira skozi omiko, tako da vecini ljudi tega ne uspe prav dosti in je pac zgolj nek izraz trenutnega stanja duha

vprasanje je zakaj bi obravnavali alienacijo kot slabo glede na to da je celota prakticnega dobrega produkt alienacije
 

[fauzić]

Okult reče pred 15 minutami:

nisi se nikol odprl tviterja alpa fejsbuka?
vecina ljudi nabija o politiki nonstop, online, offline
 

to se zdi kot no true scotsman, pac ljudje imajo mnenja, ce so ti bedna, dolgocasna, ce so si podobna in neraznolika ne pomeni da niso mnenja

 

 levi pa desni ne hodjo prov radi na kavice, ubistvu zmerej manj komunicirajo
 

 

zame je najboljsa fora aristokracije to da se ji odseka glavo,
alienacija mi predsavlja osnovni vir napredka in dobrega v svetu, ampak alienacija ne pomeni izgube lastnine,
pomeni pa vedno novo izgubo tega za kar konzervativci menijo da je bistvo cloveka, je pa zgolj neka vrhnja plast seg in navad
posameznik obstaja le vkolikor se skonstruira skozi omiko, tako da vecini ljudi tega ne uspe prav dosti in je pac zgolj nek izraz trenutnega stanja duha

vprasanje je zakaj bi obravnavali alienacijo kot slabo glede na to da je celota prakticnega dobrega produkt alienacije
 

Večina nabija ja. Kot nekaj s čimer se ob jutranji kavici malo ukvarjamo. Kokoške tu so odličen primer tega. Pač odprem cajteng, preberem kaj je potem pa o tem malo nabijam online. Isto kot da bi se pogovarjal o dežju ali pa o vrtnarjenju. Samo tema je druga. Poanta političnega je spraviti se v samo vprašanje - recimo vprašanje kmečke reforme v Rusiji ali pa ajde agrarne reforme kot jo prikaže "Moj ata socialistični Kulak". Ne gre za to, da se samo poda mnenje, ampak da se spravi v samo vprašanje. Če tega ni - je isto a se pogovarjamo o Dončiču ali o politiki. 

 

Razumem tvojo pozicijo, zdi pa se mi izredno sebična in kot mislim da sem tudi pokazal, popolnoma nerealna. Če politično ni živo v državi n javnosti. 

13. november 2023 uredilo bitje fauzo