Skoči na vsebino

Mi smo idioti


fauzić

Priporočeni prispevki

Okult reče pred 2 urama:

ne morm dovolj poudarit kako izredno vesel sem da to propada, vrednotim intelektualce in intelektualizem kot najnizje clane druzbe in kdorkoli od zanjih lopovov je boljsi za to da doloca smer druzbe
 

 

seveda je, konkurenca pomeni manjsanje sredstev, manjsanje sredstev je nizanje kvalitete,
razlozi mi nabijanje vs interes razliko in kako lahko razlikujemo med razlicnimi interesi (ki so definirani z idejami in nameni) v praksi
 

 

ne, zato ker ni vec financ zanje, ce si novinar ne more prvoscit da dela en clanek na mesec ampak mora nastancat 10 na dan da lahko cajtng konkurira ostalim to pac ne more bit ful kvalitetno,
stvari ki so dobro napisane za popularno javnost so napisane v slogu ki ga popularna javnost bere, zato obstaja market research,
za popularnost v filozofish javnosti si poglej kako pise zizek ce te to zanima
 

 

politicna moc cesa? lokalne drzavice? ni to zanemarljiv del
sej vidis da se folk pogovarja skos o politiki, sam raje o globalni, ker se jih tudi bolj tice

 

ok, ampak javnost kot jo omenjas tam kjer citiram ocitno ne meri na to definicijo

 

razumevanje je izkljucno domena posameznika, druzba ne more razumeti nicesar,
danes vec ljudi razume bolj pomembne stvari od prepirov lokalnih veljakov, in se raje ukvarjajo s tem

po moje je to velik napredek

Vse definicije javnosti imajo v sebi element političnega, ker se javnost razvije iz razlike med zasebnim in suverenom. Recimo. Prvi pojavi javnosti so v 18. stoletju, ko javnost pomeni neke vrste kontra-suverenu 

 

Ampak ni važno. Najino glavno vprašanje je še vedno : kaj po tvoje v tvojem sistemu, kjer javnost nima več besede oz. se umakne, vodi politiko? Od kod politika dobi smer?

 

Ker tvoja ideja je "fine and dandy" vsi chillamo in delamo karkoli nam srce poželi (včasih v tujini, spet drugič doma - don't mind me I am just a bit drunk) ... ampak, kako iz tega, da ni javnosti kot neke vrste tvorca političnega : politično sploh nastopa? 

En odgovor je : politično oblast prepustimo suverenu. Ta odloča. To je bilo v dobi do pojava meščanstva. Folk dela kar dela in nima dostopa do političnega. Ampak kako bi bilo s tem danes? 

  • Račka +1 1
  • Na jagodo +1 1
  • Nekul -1 1
Povezava do prispevka
fauzo reče pred 27 minutami:

Vse definicije javnosti imajo v sebi element političnega, ker se javnost razvije iz razlike med zasebnim in suverenom. Recimo. Prvi pojavi javnosti so v 18. stoletju, ko javnost pomeni neke vrste kontra-suverenu 

ne sploh ne,
https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=javnost

primarno termin oznacuje dostop nekega diskurza/informacij ne njihovo vsebino,
recimo da je public blizje politike ker je iz latinskega publicus 'kar se tice ljudi' ampak tudi to ni specificno politicno,
ker je republika specificno drzava ki je od ljudi vs od monarha
 

ne vem ker smisel javnosti naj bi se prvic pojavil v 18 stoletju, vrjetno tak ki je tam ostal?
 

fauzo reče pred 32 minutami:

Ampak ni važno. Najino glavno vprašanje je še vedno : kaj po tvoje v tvojem sistemu, kjer javnost nima več besede oz. se umakne, vodi politiko? Od kod politika dobi smer?

odvisno kaj misls s smerjo? smer vedno dolocajo razmerja moci ki presegajo politiko in dolocajo tako politiko kot ideologijo in njene mutacije
 

fauzo reče pred 32 minutami:

Ker tvoja ideja je "fine and dandy" vsi chillamo in delamo karkoli nam srce poželi (včasih v tujini, spet drugič doma - don't mind me I am just a bit drunk) ... ampak, kako iz tega, da ni javnosti kot neke vrste tvorca političnega : politično sploh nastopa? 

zame politika nima resnice, nima svoje proper vednosti ampak je helpdesk za to da konsenzi laufajo,
to bi bila recimo moja idealna slika politike, povsem zamejena na par zrebanih javnih usluzbencev ki skrbijo za infrastrukturo konsenzov, medtem ko se za vsebine voli na razlicne nacine glede na podrocja in vsebine, ampak ni nobene same po sebi politicne vsebine, zato tudi ni potrebno ukvarjanje z njo in participiranje nanji
 

 

fauzo reče pred 34 minutami:

En odgovor je : politično oblast prepustimo suverenu. Ta odloča. To je bilo v dobi do pojava meščanstva. Folk dela kar dela in nima dostopa do političnega. Ampak kako bi bilo s tem danes? 

suveren so ljudje, populacija neke drzave, ce se vsak ukvarja s cimer pac hoce in je za infrastrukturo poskrbljeno potem pac zelo lahko, recimo da sem programer in se me tice karkoli se glasuje okoli softvera delavnih razmerij mojega razred itd pac poklikam par referendumov na dan ob kofetu

Povezava do prispevka

 

Navedek

ne sploh ne,
https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=javnost

primarno termin oznacuje dostop nekega diskurza/informacij ne njihovo vsebino,
recimo da je public blizje politike ker je iz latinskega publicus 'kar se tice ljudi' ampak tudi to ni specificno politicno,
ker je republika specificno drzava ki je od ljudi vs od monarha
 

ne vem ker smisel javnosti naj bi se prvic pojavil v 18 stoletju, vrjetno tak ki je tam ostal?

Saj vidiš. Gre za odnos. Odnos do nečesa.

Habermas: " We call events and occasions 'public' when they are open to all, in contrast to closed or exclusive affairs". This 'public sphere' is a "realm of our social life in which something approaching public opinion can be formed. Access is guaranteed to all citizens"."

No, kakorkoli spet to ni važno za debato. 

(ja, dejansko sem šel naknadno brat filozofijo in pravzaprav ugotovil, da Habermas izredno podobno formulira kot sem sam tu - prej ga nisem bral ... mogoče sem v kakšnem članku dobil zamisel? Saj ni važno. Pomembno je, da je kar zelo pregnatna misel)
 

Navedek

 

odvisno kaj misls s smerjo? smer vedno dolocajo razmerja moci ki presegajo politiko in dolocajo tako politiko kot ideologijo in njene mutacije

 

 

 

Ko govorim o smeri govorim o vprašanju kam bomo zapeljali svojo politično tvorbo. Je to tvorba, ki spoštuje svobodo? Tvorba, ki je bolj nacionalno usmerjena? Je to tvorba, ki vse podreja produkciji? Problem teh odločitev je, da pravzaprav med sabo niso primerljive in nekako je na naši odločitvi kaj bomo postavili kot prednost. Recimo, salonska družba druge polovice 20. stoletja bo težko izbrala lagodje modernega časa namesto pregnatnega diskurza na vsakem koraku. 21. stoletje te glupa pička pošlje nekam, če ji preveč nalagaš :) 

To je vprašanje "kdo smo". In odgovora se ne da formulirati drugače kot v dialogu z drugimi. 

 

Sam veš, da razmerja moči nikoli zares ne določajo smeri, ampak so bolj že pognana v smer (Foucault, Agamben) ... najtežje je vprašanje o svobodi postaviti zagriženemu kapitalistu, ker sploh več ne mora odločiti o smeri 

 

Navedek

zame politika nima resnice, nima svoje proper vednosti ampak je helpdesk za to da konsenzi laufajo,
to bi bila recimo moja idealna slika politike, povsem zamejena na par zrebanih javnih usluzbencev ki skrbijo za infrastrukturo konsenzov, medtem ko se za vsebine voli na razlicne nacine glede na podrocja in vsebine, ampak ni nobene same po sebi politicne vsebine, zato tudi ni potrebno ukvarjanje z njo in participiranje nanji

To sem že večkrat opozoril. Politika so POGOJNO konsenzi v dobi miru. V dobi krize se je potrebno odločati in konsenzi ODPADEJO. Če človek, če družba ne ve dobro kaj zastopa , se znajde v taki situaciji v kateri se je znašla Evropa v 21. stoletju, ko ni zmožna rešiti ene krize, ki jo prizadeva (vojna, plin, begunci, covid). Ravno, ker išče konsenze tam kjer bi morala odločati - recimo pri krizi beguncev. Na kateri točki je Evropa upravičena poskrbeti sama zase? Ampak, ker jo vežejo konsenzi (vsi enaki vsi enakopravni), ne more ukrepati. 

Navedek

 

suveren so ljudje, populacija neke drzave, ce se vsak ukvarja s cimer pac hoce in je za infrastrukturo poskrbljeno potem pac zelo lahko, recimo da sem programer in se me tice karkoli se glasuje okoli softvera delavnih razmerij mojega razred itd pac poklikam par referendumov na dan ob kofetu

 

ne moreš klikat po referendumih, če ne veš zakaj gre. 

 

Recimo, pojem svobode. Rekel bi, da po moji oceni 99% tega foruma ne razume vprašanja svobode. Pa ne pravim tega zato, da bi se nekaj duval tamo vamo ... ampak kdor ni vsaj nekaj preštudiral okoli svobode, mu je pač pojem svobode to, da lahko kupi zadnjega iphone-a. Tak človek potem NE more odločati, ker NIMA kompetenc. 

Moderni človek se odloča IZKLJUČNO okoli svoje riti. Zelo malo boš recimo našel polemik, ki gredo neposredno v vprašanje tega, da se z novim zakonom o delovnem času država po nepotrebnem vmešava v zasebno sfero (kar je veliki no-no od vzpostavitve privatnega prostora in postavlja nek nov precedens, ki je zelo nevaren), večina pa zagovarja, da se ne rabijo štemplat v službi. Problemi na tak način sploh ne pridejo na površje ... in posledično v zahodni družbi SUVEREN ni več usposobljen za odločanje. AMPAK, in tu je največji problem : samo on lahko odloča. Podobno sem bil v preteklosti označen za rasista, ker sem opozarjal, da označevanje ameriške policije kot institucije kot rasistične, ne rešuje samega problema. To so samo drobci tega kako konzumerizem pravzaprav pohrusta ljudstvo kot tisto, ki odloča. 

Podobno se je Goloba volilo, ker ni Janša. In se strinjam, ampak rezultat je ... rezultat te kratkovidnosti ljudstva. 

 

Kako prepričati ljudstvo, da misli, če mu ni potrebno? 

 

Razumeš problem? Evropa je barka, ki pluje brez krmarja, ker je prepustila krmilo podčastniku, ki se ga je napil ko prasec zdej pa trpa prostitutke v kabini. Družba ne more biti brez smeri. Ker potem ni družba. In prva resna kriza NAS bo potolkla. Bodisi vojna, bodisi bolezen ... smo tik pred koncem. COVID-19 je bil praktično malohujši prehlad pa nas je skoraj uničil. Stavit grem glavo, da moderna družba z resnim virusom ne bo znala opraviti. Na eni strani bomo imeli družbo, ki ne zna sprejeti odločitve, na drugi pa debile, ki bodo zeleni v obraz vpili svoboda. In eni in drugi niso zmožni političnega delovanja, v smislu "poglejmo kje smo". 

 

Tega tvoja progresivna družba ne more rešit, ker je izven njenih ekspertiz. 

 

Vse kar se dogaja v moderni družbi je dokaz, da nam je vse ušlo izpod nadzora. 

 

Ob tem pa se javno pretežno ukvarja zgolj še s koncepti, ki so ji pravzaprav servirani : recimo vprašanje transgenderjev in vse to. Zakaj? Zato ker za to ni potrebnega nobenega mišljenja. sprejmemo vse in zganjamo represijo nad tistimi, ki bi si upali podvomiti. zato je levica takšna farsa : ker stoji na konceptih, ki v svojem bistvu pravzaprav s političnim nimajo nič. tudi na tem forumu imamo par takih falotov. 

uredilo bitje fauzo
  • Račka +1 1
  • Na jagodo +1 1
  • Nekul -1 1
Povezava do prispevka
fauzo reče pred 10 minutami:

Ko govorim o smeri govorim o vprašanju kam bomo zapeljali svojo politično tvorbo. Je to tvorba, ki spoštuje svobodo? Tvorba, ki je bolj nacionalno usmerjena? Je to tvorba, ki vse podreja produkciji? Problem teh odločitev je, da pravzaprav med sabo niso primerljive in nekako je na naši odločitvi kaj bomo postavili kot prednost. Recimo, salonska družba druge polovice 20. stoletja bo težko izbrala lagodje modernega časa namesto pregnatnega diskurza na vsakem koraku. 21. stoletje te glupa pička pošlje nekam, če ji preveč nalagaš :) 

To je vprašanje "kdo smo". In odgovora se ne da formulirati drugače kot v dialogu z drugimi. 

ne verjamem da se svet dogaja na tak nacin, so redki momenti kjer si politicno povsem podredi druzbo, torej revolucije, izredna stanja, itd. niti v najbolj totalitarnem komunizmu pa ni vsedolocujoca,
recimo da tej smeri najbolj ustreza sovjetski tip planirane ekonomije, in je imo zelo dober in zgovoren primer faila podreditve produkcije politiki, ampak grajenje sistema ni vprasanje smeri ampak vprasanje nastanka,
v zacetkih se pise ustave, gradi institucije itd, smer je bolj pocasno krpanje lukenj dokler drzavna tvorba ne propade in je potrebno ustanoviti novo, kam gremo je imo v neofevdalizem, a bi temu nasprotovala vecja participacija? imo ne, se prej bi bli tam

 

 

fauzo reče pred 16 minutami:

To sem že večkrat opozoril. Politika so POGOJNO konsenzi v dobi miru. V dobi krize se je potrebno odločati in konsenzi ODPADEJO. Če človek, če družba ne ve dobro kaj zastopa , se znajde v taki situaciji v kateri se je znašla Evropa v 21. stoletju, ko ni zmožna rešiti ene krize, ki jo prizadeva (vojna, plin, begunci, covid). Ravno, ker išče konsenze tam kjer bi morala odločati - recimo pri krizi beguncev. Na kateri točki je Evropa upravičena poskrbeti sama zase? Ampak, ker jo vežejo konsenzi (vsi enaki vsi enakopravni), ne more ukrepati. 

kriza ne spreminja definicij, ce bi rekli da v krizah nastopi politika Schmittovega tipa, kot vprasanje locitve med 'prijateljem in sovraznikom', smo zgolj sprejeli da ima Schmitt bolj temeljno distinkcijo. Ne verjamem v fasisticne definicije,
konsenzi so najpomembnejsi v krizah, ne da odpadejo zgolj prevzamejo jih obicajno oportunisti.  Seveda je slaba konstelacija konsenzov recept za propad.
 

 

fauzo reče pred 22 minutami:

ne moreš klikat po referendumih, če ne veš zakaj gre. 

edini nacin da ves zakaj gre je ce so vprasanja dejansko vsebinska in imas primerno prakso oz izobrazbo, v tem primeru se te verjetno tice vsebina, ampak vecinoma so danes vprasanja ideoloska, torej povsem vsebinsko nepomembna

 

fauzo reče pred 24 minutami:

Recimo, pojem svobode. Rekel bi, da po moji oceni 99% tega foruma ne razume vprašanja svobode. Pa ne pravim tega zato, da bi se nekaj duval tamo vamo ... ampak kdor ni vsaj nekaj preštudiral okoli svobode, mu je pač pojem svobode to, da lahko kupi zadnjega iphone-a. Tak človek potem NE more odločati, ker NIMA kompetenc. 

jest sm prestudiral vprasanje svobode in sm mneja da je zdravorazumski koncept svobode trenutno precej boljsi od nategovanja filozofije, recimo levicarska teorija ima rada koncept 'pozitivne svobode', ki sluzi zgolj zato da se v njenem imenu lahko krsi dejansko svobodo, podobno kot razsirjajo pojem nasilja tako da zajema 'sistemsko' in 'psihicno' 'nasilje' ki potem lahko sluzi kot izgovor za dejansko nasilje. Te jedi mind triki so debilni ampak na zalost jih je filozofija polna.
 

 

fauzo reče pred 26 minutami:

Moderni človek se odloča IZKLJUČNO okoli svoje riti. Zelo malo boš recimo našel polemik, ki gredo neposredno v vprašanje tega, da se z novim zakonom o delovnem času država po nepotrebnem vmešava v zasebno sfero (kar je veliki no-no od vzpostavitve privatnega prostora in postavlja nek nov precedens, ki je zelo nevaren), večina pa zagovarja, da se ne rabijo štemplat v službi. Problemi na tak način sploh ne pridejo na površje ... in posledično v zahodni družbi SUVEREN ni več usposobljen za odločanje. AMPAK, in tu je največji problem : samo on lahko odloča. Podobno sem bil v preteklosti označen za rasista, ker sem opozarjal, da označevanje ameriške policije kot institucije kot rasistične, ne rešuje samega problema. To so samo drobci tega kako konzumerizem pravzaprav pohrusta ljudstvo kot tisto, ki odloča. 

Podobno se je Goloba volilo, ker ni Janša. In se strinjam, ampak rezultat je ... rezultat te kratkovidnosti ljudstva. 

res ne vem kje hodis, meni se zdi da se ljudje pogovarjajo skoraj izkljucno o tem, seveda vecina ne podpira debilnih zakonov stepljanj, vec davkov in vec regulacij,  suveren je se vedno ljudstvo, ampak odloca zgolj glede tega kdo ga bo reprezentiral, ker je izbira borna je taksna tudi suverenost

 

 

fauzo reče pred 35 minutami:

Družba ne more biti brez smeri. Ker potem ni družba.

druzba ima smer, samo vsec ti ni,
meni tudi ne ampak verjetno bolj kot marsikaksen drug predlog

 

fauzo reče pred 35 minutami:

skoraj uničil

kako nas je skoraj unicil, ker so se izvajali bebasti ukrepi? al v kaksnem smislu razen medijske in politicne histerije?

 

fauzo reče pred 37 minutami:

Tega tvoja progresivna družba ne more rešit, ker je izven njenih ekspertiz. 

 trenutno mamo smooth prehod globalnega neoliberalizma v neofevdalizem skozi ze-vedno hijackane mehanizme reprezentativnih republik, nic od tega mi ni kul, moja progresivna druzba ne obstaja upam da kdaj bo ampak ne drzim sape

 

 

fauzo reče pred 38 minutami:

Vse kar se dogaja v moderni družbi je dokaz, da nam je vse ušlo izpod nadzora. 

nadzor je iluzija, vse kar pocne kdorkoli v imenu nadzora pa skor vsakic zlo,
v bolj prakticnih terminih, vsak policy bi mogu prit z jasno dolocenim ciljem in % napake,
tako bi lahko ocenili efektivnost zakonov za eksplicitne cilje in politikom dolocili % predikcije,
sumim da bi blo vse zelo dost nizko

Povezava do prispevka

Ne, ustava je v osnovi nekakšna definicija države, nekakšen zbir prepričanj, ki v tej veljajo. 

 

Še enkrat bi rad opozoril. Čeprav razumem zakaj ti je tvoja ideja ureditve družbe blizu, preprosto ne razumem kaj je tisto kar jo dela skupnost? To je : kaj je tisto, kar druži ljudi v tej državi? (pustimo vse fenomenološke probleme v ozadju : da človek, ki ne pripada svetu ni človek pa tako ... ) 

 

Večkrat sem v tej debati opozoril na to, mislim pa da nikoli nisem dobil odgovora. Javnost je, po mojem mnenju tista, ki skozi racionalni diskurz spravlja naprej probleme družbe. Na ta način preko racionalnosti usmerja družbo. V luči tega nagovora bom poskusil odgovarjati, tokrat bom poskusil bolj kritični pristop, čeravno mi tablica in ta forum ne dopuščata kaj pretirane svobode. 

 

 

Navedek

ne verjamem da se svet dogaja na tak nacin, so redki momenti kjer si politicno povsem podredi druzbo, torej revolucije, izredna stanja, itd. niti v najbolj totalitarnem komunizmu pa ni vsedolocujoca,
recimo da tej smeri najbolj ustreza sovjetski tip planirane ekonomije, in je imo zelo dober in zgovoren primer faila podreditve produkcije politiki, ampak grajenje sistema ni vprasanje smeri ampak vprasanje nastanka,
v zacetkih se pise ustave, gradi institucije itd, smer je bolj pocasno krpanje lukenj dokler drzavna tvorba ne propade in je potrebno ustanoviti novo, kam gremo je imo v neofevdalizem, a bi temu nasprotovala vecja participacija? imo ne, se prej bi bli tam

Že včeraj sem namignil na odgovor : kaj je ustava drugega kot z zakonom zapisana smer, temelji, na katerih stoji zgradba? Poenostavljeno rečeno je ustava ustanovni list, v katerega zapišemo primarne resnice družbe, torej tiste, za katere smatramo, da so ključne. 

Ko rečem "smatramo, da so ključne", kaj s tem mislim? Hja, pravzaprav nič drugega kot to, da smo skozi napor razuma te resnice utemeljili. Ta utemeljitev ni nikoli absolutna - zato se Kitajska in ruska utemeljitev bistveno razlikujeta od evropske - ampak za nas je to tisto kar smatramo za resnično. Da bi lahko napisali ustavo moramo že imeti suverena, ki jo napiše, moramo že imeti ljudstvo, ki si resnice zapisane v ustavi deli. 

 

Kako bi bilo drugače? "dvig nacije" je pravzaprav v zakon zapisana resnica te nacije (to je osamosvojitev) ... osamosvojitev ni prvi, ampak zadnji korak prve revolucije. Da dam plastični primer : to kar so domislili Kopitar, Prešern in ta krog, se potem kot že utemeljena resnica nacije, ljudstva, prevede v ustanovno listino. To je vsa poanta osamosvojitve. Da si družba, ki si deli enake vrednote, enako zgodovino, zagotovi prostor, da samostojno uveljavlja in razvija te vrednote. Zato razvoj držav tudi sovpada z razvojem javnosti. Javnost je tista, ki zahteva osamosvojitev zato da lahko razvija svoje javne zadeve. 

 

Navedek

kriza ne spreminja definicij, ce bi rekli da v krizah nastopi politika Schmittovega tipa, kot vprasanje locitve med 'prijateljem in sovraznikom', smo zgolj sprejeli da ima Schmitt bolj temeljno distinkcijo. Ne verjamem v fasisticne definicije,
konsenzi so najpomembnejsi v krizah, ne da odpadejo zgolj prevzamejo jih obicajno oportunisti.  Seveda je slaba konstelacija konsenzov recept za propad.

Seveda kriza ne spreminja definicij. Kriza samo s svojo brutalnostjo človeka predstavi pred vprašanje kdo je. Ker od njega terja odločitev. Odloča pa se lahko samo na podlagi smeri, na podlagi prepričanj o svetu. Kriza je pravzaprav najbolj brutalen moment izbire, ko se mora človek odločiti. Ker prisili človeka izbrati. Tu ni konsenza ... v krizi MORA nekaj izpasti. To kaj bo izpadlo pa je na človeku, da se odloči. 
Če človek, če ljudstvo nima smeri, take krize ne more odločiti. Cinca na mestu, ker je navajen imeti vse. 

Recimo v covid krizi : ali svoboda ali zdravje

v vojni krizi : ali svoboda Ukrajini ali lagodje v Evropi 

... to so te odločitve. Ki nikakor niso konsenzi, ampak se mora človek odločiti na način, da izbere eno. 

 

Poanta participacije je, da premišlja ta "kam gremo". Recimo, danes smisel produkcije več sploh ne more nastopati kot vprašanje. Vsi smo/ste podrejeni tej brezsmiselni produkciji in jo jemljete kot mero. V resnici pa je to Drugi, ki pravi : delaj, delaj, misliš da te bom zastonj redil! 
 

Navedek

 

edini nacin da ves zakaj gre je ce so vprasanja dejansko vsebinska in imas primerno prakso oz izobrazbo, v tem primeru se te verjetno tice vsebina, ampak vecinoma so danes vprasanja ideoloska, torej povsem vsebinsko nepomembna

 

Nikakor. Recimo vprašanje svobode nikoli ne more biti vprašanje stroke, ker je ni stroke, ki lahko o njem odloči. Vprašanje svobode je vprašanje človeka (oz. tega kar se je zgodovinsko na zahodu razvilo kot človek) v njegovi človeškosti. In to vprašanje ni nekaj kar bi našli v knigah, ampak je to kar se dogaja med ljudmi. Seveda imajo knjige in razumevanje veliko vlogo, ampak človek mora kot posameznik prihajati v javnost, da zadobiva razumevanje tega vprašanja. 

Danes pojem svobode res obstaja zgolj še kot ideološki. Ampak to je ravno zato, ker ljudje ne dopuščajo vprašanja svobode, ampak se nanj navežejo v svoji privativnosti. Tako mlade punčke citirajo svobodo kot smisel svojega bivanja, ne razumejo pa, da je svoboda tisto kar prihaja iz pristnega bivanja, v katerem se človek skuša razumeti v svoji človeškosti (torej ravno obratno).  

 

Vendar, kaj je potem naša družba? Če ne razume več pojma svobode, obenem pa lahko zatrdimo, da njena identiteta izhaja iz nje? Tu se nam vse poveže. Politično izhaja iz možnosti svobode kot načina kako se človek razume iz svoje človeškosti. Od tu pride primat razuma, pozneje mišljenja, kot vrhovnega načina, kot vrhovna zmožnost in možnost, da je človek to kar je. Smer je tista zmožnost biti svoboden, ki se na nacionalni ravni dogaja kot osamosvojitev. Ko premišljamo vprašanje političnega,  se gibljemo okoli pojma svobode. 

 

Navedek

jest sm prestudiral vprasanje svobode in sm mneja da je zdravorazumski koncept svobode trenutno precej boljsi od nategovanja filozofije, recimo levicarska teorija ima rada koncept 'pozitivne svobode', ki sluzi zgolj zato da se v njenem imenu lahko krsi dejansko svobodo, podobno kot razsirjajo pojem nasilja tako da zajema 'sistemsko' in 'psihicno' 'nasilje' ki potem lahko sluzi kot izgovor za dejansko nasilje. Te jedi mind triki so debilni ampak na zalost jih je filozofija polna.

Kaj je to "dejanska svoboda"?  

 

Navedek

res ne vem kje hodis, meni se zdi da se ljudje pogovarjajo skoraj izkljucno o tem, seveda vecina ne podpira debilnih zakonov stepljanj, vec davkov in vec regulacij,  suveren je se vedno ljudstvo, ampak odloca zgolj glede tega kdo ga bo reprezentiral, ker je izbira borna je taksna tudi suverenost

Nisem rekel, da se ne pogovarjajo o tem, ampak da se ne znajo pogovarjati "politično". Politično ni več javnost v smislu : kaj ogroža svobodo suverena, ampak pravzaprav so politične debate OMEJENE skoraj izključno na debate o tem kako politično zadeva privatno: kako bodo mene prizadeli neki ukrepi. 

 

Navedek

druzba ima smer, samo vsec ti ni,
meni tudi ne ampak verjetno bolj kot marsikaksen drug predlog

kaj pa je smer družbe?

Okult reče pred 12 urami:


 

 

kako nas je skoraj unicil, ker so se izvajali bebasti ukrepi? al v kaksnem smislu razen medijske in politicne histerije?

 

 trenutno mamo smooth prehod globalnega neoliberalizma v neofevdalizem skozi ze-vedno hijackane mehanizme reprezentativnih republik, nic od tega mi ni kul, moja progresivna druzba ne obstaja upam da kdaj bo ampak ne drzim sape

 

 

nadzor je iluzija, vse kar pocne kdorkoli v imenu nadzora pa skor vsakic zlo,
v bolj prakticnih terminih, vsak policy bi mogu prit z jasno dolocenim ciljem in % napake,
tako bi lahko ocenili efektivnost zakonov za eksplicitne cilje in politikom dolocili % predikcije,
sumim da bi blo vse zelo dost nizko

Pretiravaš s temi svojimi nazori, ki jih ne upravičuješ, in jih neprestano mečeš naprej, ne da jih upravičiš. Mogoče bi bilo smiselno to debato nadaljevati kjer drugje, ker postaja to velik problem in vzrok moje utrujenosti in naveličanosti.

Praviš recimo "že-vedno hijackane mehanizme reprezentativnih republik"

KAr ti pravim je, da ima suveren vedno možnost, da prevzame nadzor. Vse kar se dogaja se dogaja, ker politika nima smeri in ker v tem, da nima smeri lahko politiki delajo kar hočejo, ker jih nihče ne drži odgovorne. To NE pomeni, da odgovornost ni možna (čeprav dokaj nemogoča, ker bi zahtevala, da posameznik začne resno premišljati svobodo in da ima za to tudi potrebne sposobnosti), ampak da smo odgovornost predali. S tem, ko je prišlo do nekega miksa javnega in zasebnega, kjer je posameznik dolžan samo še zadovoljevati svoje potrebe (in dobimo moderni konzumerizem/hedonizem) Vzrok in posledica. To MORA biti neprestano pred očmi. Če se strinjamo, da je javnost izvor političnega v demokratični družbi ... potem ne moremo potem reči, da je politično blokirano s strani institucij. Morda, do neke mere, ampak še vedno obstaja možnost debate, obstaja možnost spremembe. Problem je, da debate ni. 

 

Jasno določen cilj NE OBSTAJA, ker nimamo smeri. Bomo pustili avtonomnost univerze ali bomo narekovali kadre? 
. Covid nas je skoraj uničil, ker nas je razdvojil, ker nismo znali opraviti z njim ... 

 

uredilo bitje fauzo
  • Račka +1 1
  • Na jagodo +1 1
Povezava do prispevka

A si se kdaj vprašal zakaj ljudje danes delajo po 12 ur, igrajo igrice, igrajo namizne igre in se nasploh zabavajo? Kam je šla kakšrnakoli intelektualna dejavnost? Vidiš, to je to. Včasih so ljudje raje kot da igrajo namizne igrice šli v kafič in debatirali. Tudi po službi. Tole je pa ničvredno sranje. 

Vidim da modeli v igrovju delajo ZAPISKE o igricah. Človek se prav vpraša kam smo prišli. Pa ni to vrednosna sodba, ampak samo kot vprašanje. Kako lahko človek, ki je kot smrtno bitje in ki se zaveda lastne smrtnosti : na tak način zapravi svoje življenje? Folk je hodil v kafiče, ker je s tem ko je razglabljal o političnem kot javnosti, razglabljal nekako tudi o svoji svobodi. S tem si je svobodno trasiral smer. 

 

ko hodim po cesti, ko sedim v lokalu ... se mi obrača nad preprostostjo, nad egoizmom ljudi. 

 

 

uredilo bitje fauzo
  • Račka +1 1
  • Na jagodo +1 1
  • Nekul -1 1
Povezava do prispevka
Paljo reče pred 2 minutama:

Raje igram igrice, kot pa pisem tl;drje na random foromu.

ljudje še vedno ne razumejo. tldrjev človek ne piše zato da bi se drugim ppostavljal s svojo mislijo, ampak da jo preizkuša. na sebi in zase in na drugih. ravno to kar pravim kot javnost : je zmožnost spraviti se v diskurz o sami stvari, ne samo v neko apologijo lastni poziciji, ne samo kot apologijo lastne privativnosti

tako kot je šel včasih intelektualec v kavarno in razglabljal. tega ni. kavarne so polne egoistov, punčk z ideali in idejicami, ... zato se piše. tudi ni možno originalne misli spraviti v cajtn, če pa že (in je to neki filozofski cajtng) pa se ne bo nihče obregnil. po eni strani ker jim dol visi, po drugi ker etika danes več ne dopušča prepira. 

uredilo bitje fauzo
  • Račka +1 1
  • Na jagodo +1 1
  • Nekul -1 1
Povezava do prispevka
fauzo reče pred 11 urami:

Ne, ustava je v osnovi nekakšna definicija države, nekakšen zbir prepričanj, ki v tej veljajo. 

ja, ampak to definicijo se obicajno intrpretira vedno znova na drug nacin dokler pac gre, potem ko pa se je ne da je pa treba spreminjat ustavo
 

 

fauzo reče pred 11 urami:

Še enkrat bi rad opozoril. Čeprav razumem zakaj ti je tvoja ideja ureditve družbe blizu, preprosto ne razumem kaj je tisto kar jo dela skupnost? To je : kaj je tisto, kar druži ljudi v tej državi? (pustimo vse fenomenološke probleme v ozadju : da človek, ki ne pripada svetu ni človek pa tako ... ) 

kasna moja ideja druzbe? zaenkrat sm nastel samo par predlogov kako bi prakticno izboljsali trenutno stanje,
kaj bi v moji idealni druzbi druzilo ljudi v drzavi? znanost, projekti, ne kultura in bebci ki pozirajo z 'intelektualizmi' po kaficih
 

 

fauzo reče pred 11 urami:

Seveda kriza ne spreminja definicij. Kriza samo s svojo brutalnostjo človeka predstavi pred vprašanje kdo je. Ker od njega terja odločitev. Odloča pa se lahko samo na podlagi smeri, na podlagi prepričanj o svetu. Kriza je pravzaprav najbolj brutalen moment izbire, ko se mora človek odločiti. Ker prisili človeka izbrati. Tu ni konsenza ... v krizi MORA nekaj izpasti. To kaj bo izpadlo pa je na človeku, da se odloči. 

vprasanje kdo si odgovarjas vsak dan, odlocas se vsak dan, odlocitev so vecinoma precej trivialne, ampak so tudi v krizah, samo s slabsimi posledicami

 

fauzo reče pred 11 urami:

Pretiravaš s temi svojimi nazori, ki jih ne upravičuješ, in jih neprestano mečeš naprej, ne da jih upravičiš. Mogoče bi bilo smiselno to debato nadaljevati kjer drugje, ker postaja to velik problem in vzrok moje utrujenosti in naveličanosti.

politicni nazori so posledica tipa analize ki ga imas o svetu, ta je posledica slike sveta, ne obstaja nevtralna pozicija iz katere bi lahko utemeljeval neke nazore, lahko kvecjemu predstavis svoje, utemeljitev za moje je vecinoma v epistemologiji, je pa do politike se tisoce abstrakcij, ampak na kratko mi je politika precej nebistvena, zagovarjam dva obca principa, cim vec socialne mobilnosti in cim vec svobode, kako je to implementirano je seveda pomembno, samo ni stvar filozofije
 

 

fauzo reče pred 11 urami:

KAr ti pravim je, da ima suveren vedno možnost, da prevzame nadzor. Vse kar se dogaja se dogaja, ker politika nima smeri in ker v tem, da nima smeri lahko politiki delajo kar hočejo, ker jih nihče ne drži odgovorne. To NE pomeni, da odgovornost ni možna (čeprav dokaj nemogoča, ker bi zahtevala, da posameznik začne resno premišljati svobodo in da ima za to tudi potrebne sposobnosti), ampak da smo odgovornost predali. S tem, ko je prišlo do nekega miksa javnega in zasebnega, kjer je posameznik dolžan samo še zadovoljevati svoje potrebe (in dobimo moderni konzumerizem/hedonizem) Vzrok in posledica. To MORA biti neprestano pred očmi. Če se strinjamo, da je javnost izvor političnega v demokratični družbi ... potem ne moremo potem reči, da je politično blokirano s strani institucij. Morda, do neke mere, ampak še vedno obstaja možnost debate, obstaja možnost spremembe. Problem je, da debate ni. 

kaksen nadzor? smer je iluzija, nadzor vecinoma tudi
posameznik ima odgovornost za svoje odlocitve ne za odlocitve celote katere del je, sam ne zivim kot consoomer oz hedonist, niti ne poznam nikogar ki bi tako da ne vem, vprasaj hedoniste
javnost lahko obstaja brez politizacije in obstaja bolje brez nje ce je pod javnostjo misljen nek skupni javni diskurz, ampak tvoj problem je da mislis da se pogovarjamo o nekih drugih nacelih, smo pa se v bolj fundamentalnem nestrinjanju glede faktov

recimo obupavas nad tem da ljudje pisejo o igricah na spletnem forumu za igrice in to posplosujes,
hkrati previsoko vrednotis neko preteklo kulturo intelektualizma ki nima nicesar s filozofijo razen poze
 

Povezava do prispevka
Navedek

ja, ampak to definicijo se obicajno intrpretira vedno znova na drug nacin dokler pac gre, potem ko pa se je ne da je pa treba spreminjat ustavo

Tu morava biti zelo pozorna, da nama ne uide sama tema. 

Če sva rekla, da je ustava smer, ki jo javnost ustanovi v ustanovni listini, se morava vprašati glede na KAJ se dogaja ta naknadna interpretacija. Ali ni ta naknadna interpretacija SPET glede na smer, ki jo sledi javnost? Recimo, ko se je zapiralo letališča v 9/11 je šlo za pomembno reinterpretacijo svobode glede na ustanovno listino (prioriteta varnosti pred svobodo), ampak bržkone bi lahko rekli, da se je to zgodilo, ker moderna družba bolj ceni varnost kot svobodo - v neki zgodnejši družbi (recimo v ustanovnem času Amerike), bi bila takšna poteza nedopustna in bi se smatrala za prekršek glede ustanovne listine. 
Še enkrat torej vprašam : glede na kaj se dogajajo ponovne interpretacije ustave? 

 

Navedek

kasna moja ideja druzbe? zaenkrat sm nastel samo par predlogov kako bi prakticno izboljsali trenutno stanje,
kaj bi v moji idealni druzbi druzilo ljudi v drzavi? znanost, projekti, ne kultura in bebci ki pozirajo z 'intelektualizmi' po kaficih

Kar sem poskušal pokazati je, da znanost in projekti ubirajo neko drugo pot, ki ni nujno sorodna tej, ki jo razvija javnost. V tem smislu lahko govorimo o okupaciji s tehniko. Malo offtopic, ampak kar sem izkusil na lastni koži je, da sem "čisto drug človek", če se odmaknem od modernih medijev. Tu bi lahko na dolgo razpredal ampak mislim, da se da reči, da ukvarjanje s pojmom svobode ni samo po sebi umevno, ampak je produkt neke kulture, ki v sebi razvija razumevanje odnosa do pojma svobode in je skozi to utemeljitev v tem odnosu. V tem smislu se bržkone da razviti utemeljitev, da družba, ki ne razvija odnosa do filozofije : nima filozofije, ker je filozofija pridobljena vednost. 

Vprašanje je kako ima lahko znanost pozitiven vpliv na človeka. To moraš utemeljiti. In ne abstraktno, ampak konkretno. Ker meni se zdi, da vsakič ko se je v 21. stoletju znanost vmešala v politiko smo imeli katastrofo. 

Navedek


vprasanje kdo si odgovarjas vsak dan, odlocas se vsak dan, odlocitev so vecinoma precej trivialne, ampak so tudi v krizah, samo s slabsimi posledicami

 

Do vprašanja kdo si potemtakem sploh ne prihajaš, ker te že vedno določa drugi. 

Navedek


politicni nazori so posledica tipa analize ki ga imas o svetu, ta je posledica slike sveta, ne obstaja nevtralna pozicija iz katere bi lahko utemeljeval neke nazore, lahko kvecjemu predstavis svoje, utemeljitev za moje je vecinoma v epistemologiji, je pa do politike se tisoce abstrakcij, ampak na kratko mi je politika precej nebistvena, zagovarjam dva obca principa, cim vec socialne mobilnosti in cim vec svobode, kako je to implementirano je seveda pomembno, samo ni stvar filozofije

 

Razumem, da ti je nebistvena, nisi pa utemeljil zakaj, oz. kako bi svet deloval brez nje . Kot se mi dozdeva imaš neko izredno abstraktno sliko sveta, ki pa se mi ne zdi, da deluje v realnosti. 

 

Navedek

kaksen nadzor? smer je iluzija, nadzor vecinoma tudi
posameznik ima odgovornost za svoje odlocitve ne za odlocitve celote katere del je, sam ne zivim kot consoomer oz hedonist, niti ne poznam nikogar ki bi tako da ne vem, vprasaj hedoniste
javnost lahko obstaja brez politizacije in obstaja bolje brez nje ce je pod javnostjo misljen nek skupni javni diskurz, ampak tvoj problem je da mislis da se pogovarjamo o nekih drugih nacelih, smo pa se v bolj fundamentalnem nestrinjanju glede faktov

UTEMELJITVE! Ne moreš kar podajat nekih izjav ala "javnost obstaja bolje brez politizacije" 

 

 

Povezava do prispevka
fauzo reče pred 30 minutami:

Če sva rekla, da je ustava smer, ki jo javnost ustanovi v ustanovni listini, se morava vprašati glede na KAJ se dogaja ta naknadna interpretacija. Ali ni ta naknadna interpretacija SPET glede na smer, ki jo sledi javnost? Recimo, ko se je zapiralo letališča v 9/11 je šlo za pomembno reinterpretacijo svobode glede na ustanovno listino (prioriteta varnosti pred svobodo), ampak bržkone bi lahko rekli, da se je to zgodilo, ker moderna družba bolj ceni varnost kot svobodo - v neki zgodnejši družbi (recimo v ustanovnem času Amerike), bi bila takšna poteza nedopustna in bi se smatrala za prekršek glede ustanovne listine. 

ni na smer ki jo sledi javnost, razen ce s smerjo mislis cist neposreden sentiment volilnega telesa, ce recimo americaniski anti-gun lobbyi zlobirajo za svoj privaten interes in to pocnejo dovolj casa je to neka smer, potem, ce jim uspe lahko 'reinterpretirajo' ustavo, itd. ker pa je to mozno le do neke tocke preden je predebilno da bi lahko se kdo verjel v to da je interpretacija in ne odkrito nasprotovanje (recimo ce bi omejili prodajo strelnega orozja na to kar ma slovenija)

 

fauzo reče pred 45 minutami:

Vprašanje je kako ima lahko znanost pozitiven vpliv na človeka. To moraš utemeljiti. In ne abstraktno, ampak konkretno. Ker meni se zdi, da vsakič ko se je v 21. stoletju znanost vmešala v politiko smo imeli katastrofo. 

vednost o realnosti v kateri prebivas je najvisje dobro, omogoca ti da zivis bolje, konkretno vsak dan zivim pod streho, uporabljam racunalnik, razmisljam o prej nezamisljivih idejah, jem hrano pridelano in transportirano za del stroska kot pred znanostjo, ne umrem ker dobim antibiotike, itd itd.
dobesedno vsak aspekt zivljenja je izboljsan zaradi znanosti, to so trivialne resnice, ne razumem kako je lahko to sporno?
ti ne mislis na vmesavanje znanosti v politiko, ampak na momente kjer politika eksplicitno vzame znanost kot razlog svojega delovanja, ne spomnim se primera da bi bilo to res in utemljeno, tj. ni bila znanost nikoli vec od izgovora
 

 

fauzo reče pred 50 minutami:

UTEMELJITVE! Ne moreš kar podajat nekih izjav ala "javnost obstaja bolje brez politizacije" 

politizacija razdeli javnost in jo vpne v prepir med dvema poloma, ta prepir zivi kolikor je javnost politizirana ampak variira glede na stopnjo, torej bolj kot je politizirana bolj je ta prepir razsirjen cez vse ostale vsebine, ce rabis razlog zakaj je ta prepir najnizje od cloveskega diskurza poscrollaj par sekcij komentarja na 24ur ali rtv, oz si oglej kasno od politicnih tem na tem forumu
 

 

fauzo reče pred 53 minutami:

V tem smislu se bržkone da razviti utemeljitev, da družba, ki ne razvija odnosa do filozofije : nima filozofije, ker je filozofija pridobljena vednost.

seveda ima filozofijo, ker filozofija ni zgolj stroka ampak konsekvenca jezika, vsak stavek vsebuje neke implicitne metafizicne teze povsem trivialno, ampak vecinoma jih zgolj privzemamo in niso smoter ukvarjanja,
specificna stroka filozofije pa je vedno stroka, nikoli se ni nastopala v politiki, ko pa je bilo to najblizje je bil rezultat najslabsi (fasisticna italija, sovjetska zveza)
 

Povezava do prispevka
Okult reče pred 5 minutami:

 

 

Navedek

ni na smer ki jo sledi javnost, razen ce s smerjo mislis cist neposreden sentiment volilnega telesa, ce recimo americaniski anti-gun lobbyi zlobirajo za svoj privaten interes in to pocnejo dovolj casa je to neka smer, potem, ce jim uspe lahko 'reinterpretirajo' ustavo, itd. ker pa je to mozno le do neke tocke preden je predebilno da bi lahko se kdo verjel v to da je interpretacija in ne odkrito nasprotovanje (recimo ce bi omejili prodajo strelnega orozja na to kar ma slovenija)

Kaj je to ameriški anti-gun lobbyji? Sami izhajajo iz javnosti? Kaj je to privaten interes? Preskakuješ cele oceane. 

Dajva takole : kaj če ameriški anti-gun lobby so tisto kar sproža diskurz v javnosti? Da postane družbi na koncu jasno, da je orožje problem? Če je posredi zgolj zasebni interes : ta zasebni interes mora biti preobražen v javni interes, da zanima javnost. Nikakor ne pravim, da je vsako politično delovanje pravično ali dobro : recimo verjetno največja politična akcija v 21. stoletju je napad na Ukrajino. Ampak to ne pomeni, da je dober, da posredi ni zasebnega interesa. 

Navedek

vednost o realnosti v kateri prebivas je najvisje dobro, omogoca ti da zivis bolje, konkretno vsak dan zivim pod streho, uporabljam racunalnik, razmisljam o prej nezamisljivih idejah, jem hrano pridelano in transportirano za del stroska kot pred znanostjo, ne umrem ker dobim antibiotike, itd itd.
dobesedno vsak aspekt zivljenja je izboljsan zaradi znanosti, to so trivialne resnice, ne razumem kako je lahko to sporno?
ti ne mislis na vmesavanje znanosti v politiko, ampak na momente kjer politika eksplicitno vzame znanost kot razlog svojega delovanja, ne spomnim se primera da bi bilo to res in utemljeno, tj. ni bila znanost nikoli vec od izgovora

Kosovel, kot nekdo, ki se je uril v razumevanju svobode, bi ti rekel, da si nor. Seveda je standard "izboljšan" zaradi znanosti (sam zelo razmišljam o tem da postanem klošar, zato v narekovajih : vidim kako me utesnjuje praktično vsak aspekt modernega življenja), ampak znanost ne more izbirati smeri, ki jo ubira družba. Znanost se v nekem smislu ne tiče človeka. Kosovel bi pritrdil. 

Človek ubira svojo pot glede na prepričanja in glede na razumsko utemeljena prepričanja. Znanost je tu lahko v pomoč, nikakor pa ne more podati vrhovne odločitve glede tega kdo/kaj je človek. 

Navedek


politizacija razdeli javnost in jo vpne v prepir med dvema poloma, ta prepir zivi kolikor je javnost politizirana ampak variira glede na stopnjo, torej bolj kot je politizirana bolj je ta prepir razsirjen cez vse ostale vsebine, ce rabis razlog zakaj je ta prepir najnizje od cloveskega diskurza poscrollaj par sekcij komentarja na 24ur ali rtv, oz si oglej kasno od politicnih tem na tem forumu

 

boj je vsemu oče, boj je vsemu kralj. prepir, kot se danes odvija recimo na 24 ur ali tem forumu : nima v sebi nič več političnega. politični prepir je recimo (delno) ta najina debata, kjer skušamo priti za breg samim strukturam, ki delujejo v ozadju. boj je ključen element vsake filozofije, ker človeka potegne iz ideologija, v katero po naravi zapada : prevpraša ga glede pozicije, ki jo zastopa. 
S tem, da je javnost razdeljena ni nobenega problema. Problem je, da ne zna več nastopati v neki skupnosti, kjer se upošteva in to in ono stališče: pa ne zgolj kot mnenje, temveč kot izhodišče premisleka. 

 

 

Navedek

seveda ima filozofijo, ker filozofija ni zgolj stroka ampak konsekvenca jezika, vsak stavek vsebuje neke implicitne metafizicne teze povsem trivialno, ampak vecinoma jih zgolj privzemamo in niso smoter ukvarjanja,
specificna stroka filozofije pa je vedno stroka, nikoli se ni nastopala v politiki, ko pa je bilo to najblizje je bil rezultat najslabsi (fasisticna italija, sovjetska zveza)

govorim o filozofiji kot premisleku svobode in mišljenju svobode ter svobodnemu mišljenju. 

Povezava do prispevka
fauzo reče pred 10 minutami:

Kaj je to ameriški anti-gun lobbyji? Sami izhajajo iz javnosti? Kaj je to privaten interes? Preskakuješ cele oceane. 

dal sm ti nek hipoteticen primer

 

fauzo reče pred 10 minutami:

Dajva takole : kaj če ameriški anti-gun lobby so tisto kar sproža diskurz v javnosti? Da postane družbi na koncu jasno, da je orožje problem? Če je posredi zgolj zasebni interes : ta zasebni interes mora biti preobražen v javni interes, da zanima javnost. Nikakor ne pravim, da je vsako politično delovanje pravično ali dobro : recimo verjetno največja politična akcija v 21. stoletju je napad na Ukrajino. Ampak to ne pomeni, da je dober, da posredi ni zasebnega interesa. 

sej, to je point, pac mas zasebni interes k s kapitalom lahko postane javni, potem pa ni problem tud spreminjat ustave,
tko da ne vem kaj bi bla smer se vedno

 

fauzo reče pred 10 minutami:

Kosovel, kot nekdo, ki se je uril v razumevanju svobode, bi ti rekel, da si nor. Seveda je standard "izboljšan" zaradi znanosti (sam zelo razmišljam o tem da postanem klošar, zato v narekovajih : vidim kako me utesnjuje praktično vsak aspekt modernega življenja), ampak znanost ne more izbirati smeri, ki jo ubira družba. Znanost se v nekem smislu ne tiče človeka. Kosovel bi pritrdil. 

tudi kot klosar bi vsak moment uzival v sadovih znanosti,
znanost kot spoznanje realnost doloca vsak aspekt tako tudi politika ni izjema, na zalost pa bo verjetno se dolgo casa preden tudi na podrocju politike uvedemo kaksne koristne znanstvene metode (recimo policy - prediction - evaluation).
Ne morem dovolj poudarit kolk vseeno mi je za mnenje mrtvih pesnikov.
 

 

fauzo reče pred 10 minutami:

boj je vsemu oče, boj je vsemu kralj. prepir, kot se danes odvija recimo na 24 ur ali tem forumu : nima v sebi nič več političnega. politični prepir je recimo (delno) ta najina debata, kjer skušamo priti za breg samim strukturam, ki delujejo v ozadju. boj je ključen element vsake filozofije, ker človeka potegne iz ideologija, v katero po naravi zapada : prevpraša ga glede pozicije, ki jo zastopa. 

tole niti slucajno ni politicna debata, ker ni ukvarjanje s konsenzom ampak ukvarjanje z ukvarjanjem s konsenzom, recimo da je teoretskopoliticna ampak to je ze ogromno stran od politicne debate, te so v parlamentu in gostilnah (slednje na visjem nivoju)
Iz ideologije te ne more pogteniti nic razen spoznanja realnosti, zmoznost misljenja onkraj danih kategorij itd. torej delo analize, kiritike in drugega zahtevnega misljenja, to seveda ni stvar vsakdana niti za filozofe, kaj sele za slehernika ki se prepira o tem a so bolsi mnozicni morlici A ali mnozicni morilci B, s tem da je njihova preferenca dana vnaprej prav iz politicne javnosti ki jim je hijackala mozgane

Povezava do prispevka
Okult reče pred 16 minutami:

dal sm ti nek hipoteticen primer

 

sej, to je point, pac mas zasebni interes k s kapitalom lahko postane javni, potem pa ni problem tud spreminjat ustave,
tko da ne vem kaj bi bla smer se vedno

 

tudi kot klosar bi vsak moment uzival v sadovih znanosti,
znanost kot spoznanje realnost doloca vsak aspekt tako tudi politika ni izjema, na zalost pa bo verjetno se dolgo casa preden tudi na podrocju politike uvedemo kaksne koristne znanstvene metode (recimo policy - prediction - evaluation).
Ne morem dovolj poudarit kolk vseeno mi je za mnenje mrtvih pesnikov.
 

 

tole niti slucajno ni politicna debata, ker ni ukvarjanje s konsenzom ampak ukvarjanje z ukvarjanjem s konsenzom, recimo da je teoretskopoliticna ampak to je ze ogromno stran od politicne debate, te so v parlamentu in gostilnah (slednje na visjem nivoju)
Iz ideologije te ne more pogteniti nic razen spoznanja realnosti, zmoznost misljenja onkraj danih kategorij itd. torej delo analize, kiritike in drugega zahtevnega misljenja, to seveda ni stvar vsakdana niti za filozofe, kaj sele za slehernika ki se prepira o tem a so bolsi mnozicni morlici A ali mnozicni morilci B, s tem da je njihova preferenca dana vnaprej prav iz politicne javnosti ki jim je hijackala mozgane

Še enkrat. 

Ah, majhno postojva, preljubi plesalec! de jaz se oddahnem, de noga počije

 

Poskusi brez svojih prepričanj preizkusiti to misel : kaj je osnova političnemu dogajanju? Sam trdim, da je to javnost, ki smo jo do sedaj že nekako naznačili kot tisto smer, ki v neki družbi bolj ali manj na razumski način prihaja v ospredje. Tako recimo je vprašanje rasizma nekaj kar preko Heglove negativitete sploh izstopi kot problem. Drugi v njegovi drugosti kot drugi, obenem isti. 


Zdi se mi kot da je tvoj svet neki čarovnik začaral, da je. Kot da si ne predstavljaš njegovega nastanka. Potem pa smo nanj obesili znanost kot način zagotavljanja. Ampak ni tako enostavno. Najino vprašanje se še vedno giblje okoli tega - kaj je to kar postavlja smer neki družbi? Kot sem, mislim da, že sam pokazal, to ne more biti znanost, ker znanost ima od človeka in od družbe drugo smer (to je smer napredka, smer razvoja lastnih raziskav), katere dosežke lahko sicer porablja družba (ljudi), težko pa bomo smer znanosti kar tako izenačili s smerjo družbe. 

 

Naše vprašanje se giblje okoli tega : kaj je smer družbe? Tako so recimo tudi obrobna vprašanja - recimo to o transgenderjih "poltična vprašanja", niso pa važna politična vprašanja. So nekaj kar mora družba rešiti, in kot taka so politična, niso pa važna vprašanja, v smislu, da ne narekujejo gibanja same družbe (gibanje družbe v vprašanja transgenderjev bi bilo recimo vprašanje svobode in nedotakljivosti posameznika) 

 

uredilo bitje fauzo
Povezava do prispevka
fauzo reče Pravkar:

Poskusi brez svojih prepričanj preizkusiti to misel : kaj je osnova političnemu dogajanju? Sam trdim, da je to javnost, ki smo jo do sedaj že nekako naznačili kot tisto smer, ki v neki družbi bolj ali manj na razumski način prihaja v ospredje. Tako recimo je vprašanje rasizma nekaj kar preko Heglove negativitete sploh izstopi kot problem. Drugi v njegovi drugosti kot drugi, obenem isti. 

ne verjamem da ima hegel karkoli s cimerkoli kar se dogaja, to je mocna teza lahko jo utemeljis,
jest ne utemeljujem stvari ki se mi zdijo povsem common sense, probam pa priblizno utemeljit bolj divje stvari,
torej zakaj bi nek crnec ki ga beli anglezi obravnavajo kot smrdljivo smet potreboval hegla da mu to ni kul?

 

fauzo reče pred 3 minutami:

kaj je osnova političnemu dogajanju?

multitude faktorjev, politicno dogajanje je smetana na mleku kaosa druzbe, tako javni diskurz, kot razni javni in privatni pritiski, delovanje institucij, vreme, virusi, tehnoloske inovacije, raba tehnologije, socialne hierarhije in njihovo spreminjanje itd. itd.

 

 

fauzo reče pred 4 minutami:

Zdi se mi kot da je tvoj svet neki čarovnik začaral, da je. Kot da si ne predstavljaš njegovega nastanka. Potem pa smo nanj obesili znanost kot način zagotavljanja. Ampak ni tako enostavno. Najino vprašanje se še vedno giblje okoli tega - kaj je to kar postavlja smer neki družbi? Kot sem, mislim da, že sam pokazal, to ne more biti znanost, ker znanost ima od človeka in od družbe drugo smer (to je smer napredka, smer razvoja lastnih raziskav), katere dosežke lahko sicer porablja družba (ljudi), težko pa bomo smer znanosti kar tako izenačili s smerjo znanosti. 

podpiram znanost ker vem da je produkt dolge zgodovine polne nakljucij in da ce enkrat izgubimo faustovsko evropejstvo konec, potem se duhovno vrnemo v svet pred razsvetljenstvom, ne vem kjer izgleda kot da bi mislil da je znanost vecna in fundamentalna
je pa fundamentalna za nase zivljenje v tem trenutko, na sreco
se enkrat ne razumem kaj je smer druzbe, kako bi jo lahko utemeljeno definiral,
recimo da je razvoj druzbe brez politike ena smer, politika druga smer in dejanski razvoj druzbe potem kombinacija obeh smeri,
ce je razvoj druzbe brez politike multituda kavzalnosti ki jo najbolj doloca tehnologija in kapital, iz cesa sestoji politicna smer?
kdaj je bila politicna smer dovolj mocna da je bistveno vplivala na dejanski razvoj druzbe,
torej zelo spekulativno trdim da je verjetno zgodovinsko vecinoma prispevek politicne smeri majhen in da postane z napredovanjem tehnologije in kapitalizma vedno bolj zanemarljiv, nemogoce pa je da bi ekvivalentno razvoju prilagodili tudi moc politike, ker bi potem morali ziveti v eksponentno fasisticni druzbi ki je prakticno neizvedljiv
 

Povezava do prispevka
Okult reče pred 35 minutami:

ne verjamem da ima hegel karkoli s cimerkoli kar se dogaja, to je mocna teza lahko jo utemeljis,
jest ne utemeljujem stvari ki se mi zdijo povsem common sense, probam pa priblizno utemeljit bolj divje stvari,
torej zakaj bi nek crnec ki ga beli anglezi obravnavajo kot smrdljivo smet potreboval hegla da mu to ni kul?

 

multitude faktorjev, politicno dogajanje je smetana na mleku kaosa druzbe, tako javni diskurz, kot razni javni in privatni pritiski, delovanje institucij, vreme, virusi, tehnoloske inovacije, raba tehnologije, socialne hierarhije in njihovo spreminjanje itd. itd.

 

 

podpiram znanost ker vem da je produkt dolge zgodovine polne nakljucij in da ce enkrat izgubimo faustovsko evropejstvo konec, potem se duhovno vrnemo v svet pred razsvetljenstvom, ne vem kjer izgleda kot da bi mislil da je znanost vecna in fundamentalna
je pa fundamentalna za nase zivljenje v tem trenutko, na sreco
se enkrat ne razumem kaj je smer druzbe, kako bi jo lahko utemeljeno definiral,
recimo da je razvoj druzbe brez politike ena smer, politika druga smer in dejanski razvoj druzbe potem kombinacija obeh smeri,
ce je razvoj druzbe brez politike multituda kavzalnosti ki jo najbolj doloca tehnologija in kapital, iz cesa sestoji politicna smer?
kdaj je bila politicna smer dovolj mocna da je bistveno vplivala na dejanski razvoj druzbe,
torej zelo spekulativno trdim da je verjetno zgodovinsko vecinoma prispevek politicne smeri majhen in da postane z napredovanjem tehnologije in kapitalizma vedno bolj zanemarljiv, nemogoce pa je da bi ekvivalentno razvoju prilagodili tudi moc politike, ker bi potem morali ziveti v eksponentno fasisticni druzbi ki je prakticno neizvedljiv
 

zato, ker Hegel naredi razliko. Človek ni več človek samo iz subjektivnosti lastnega pogleda, kar je pravzaprav tradicija vseh ostalih misli in kultur : boj proti rasizmu se lahko vzpostavi šele na pripoznanje, da je drugi drugo od mene samega. Ne samo drugi, ampak drugo od mene samega. V tej drugosti, ker je to kot drugo, mu tudi pripadajo iste pravice kot meni. 

 

Podajaš izjave, ki jih ne utemeljuješ. Stvari je potrebno prvo premisliti. Multitude faktorjev, praviš : ampak kaj te faktorje povezuje? Nekaj jih mora, nekaj mora nastopati kot javno mnenje. 

 

Tudi tole je naivno "torej zelo spekulativno trdim da je verjetno zgodovinsko vecinoma prispevek politicne smeri majhen in da postane z napredovanjem tehnologije in kapitalizma vedno bolj zanemarljiv, nemogoce pa je da bi ekvivalentno razvoju prilagodili tudi moc politike, ker bi potem morali ziveti v eksponentno fasisticni druzbi ki je prakticno neizvedljiv"

Prispevek politične smeri zgodovinsko NIKAKOR ni majhen. Če si pogledamo že oblikovanje narodov, se to ne razvije kot zahteva po ekonomski/znanstveni zadevi, ampak po NEODVISNOSTI : torej že sama formacija politične strukture je določena po svobodi in po želji, da se svobodno odločamo. 

Res je, da postane zanemarljiv, ampak kaj to pomeni? To pomeni, da družba postane zgolj še sredstvo, sredstvo kapitala in tehnologije in človek zgolj še delavec v tem procesu. Tu je izgubljen človek kot smrtno bitje. 

 

 

 

 

Povezava do prispevka
fauzo reče pred 32 minutami:

zato, ker Hegel naredi razliko. Človek ni več človek samo iz subjektivnosti lastnega pogleda, kar je pravzaprav tradicija vseh ostalih misli in kultur : boj proti rasizmu se lahko vzpostavi šele na pripoznanje, da je drugi drugo od mene samega. Ne samo drugi, ampak drugo od mene samega. V tej drugosti, ker je to kot drugo, mu tudi pripadajo iste pravice kot meni. 

ti misls da se je hegel spomnu enakosti al kaj?

 

fauzo reče pred 33 minutami:

Podajaš izjave, ki jih ne utemeljuješ. Stvari je potrebno prvo premisliti. Multitude faktorjev, praviš : ampak kaj te faktorje povezuje? Nekaj jih mora, nekaj mora nastopati kot javno mnenje. 

povezujejo jih mediji,
zato pa s kvaliteto medijev pada tudi javno mnenje kot javno, kljub temu da druzba ne tone zares v brezno debilnosti,
se pa seveda ljudem ki dobivajo informacije zgolj iz tradicionalnih medijev oz tem pripisujejo nek vecji pomen tako zdi

 

 

fauzo reče pred 36 minutami:

Prispevek politične smeri zgodovinsko NIKAKOR ni majhen. Če si pogledamo že oblikovanje narodov, se to ne razvije kot zahteva po ekonomski/znanstveni zadevi, ampak po NEODVISNOSTI : torej že sama formacija politične strukture je določena po svobodi in po želji, da se svobodno odločamo. 

lahko napises tud v comic sans pa ne bo to nic manj spekulativno, to je preprosto nekaj kar ne vemo in lahko vsak po svoje ugiba,
ampak zgresil si poanto, kakrsnakoli je ze moc odlocanja politike, z eksponentnim razvojem moci druzbe bi se morala kreptiti z istim razmerjem tudi politika da bi ostala isto pomembna, kar je pa prakticno nemogoce  razen ce pride neka revolucija ki bi reorganizirala politiko tako kot so kapitalizem in tehnicne revolucije reorganizirale druzbo
 

 

fauzo reče pred 40 minutami:

Res je, da postane zanemarljiv, ampak kaj to pomeni? To pomeni, da družba postane zgolj še sredstvo, sredstvo kapitala in tehnologije in človek zgolj še delavec v tem procesu. Tu je izgubljen človek kot smrtno bitje. 

ok potem se lahko strinjava da postaja zanemarljiv,
zgolj se delavec namesto zgolj tlacan, oz zgolj suzenj je definitivno napredovanje za tega delavca

clovek kot smrtno bitje je s tehniko osvobojen vedno vec dela ki ga ne mara in lahko pocne vedno vec boljsega dela,
ne vidim kje je to neka slabost, razen za folk k bi hotu nekak vsilit visanje kvote brezdelnosti, kar sicer razumem je pa nemogoce brez tezkih prisil drzav





 

Povezava do prispevka

Tiho je, mrtvo je: sivo;

ljudje frfotajo

liki netopirji

od kamna do kamna

Trudni od frfotanja

Trudni, ubiti. 

 

Njihova srca so kamen,.

Ne morejo pojiti njih žeje.

Ne morejo dojeti upa.

Njihova srca so suha.

 

Ljudje prodajajo pohištvo,

zastavijo srce,

zastavijo razum, 

in se obesijo ob oknu.


Samomorilci

obešenci 

nihajo ob oknih življenja

 

(lahk napišem v comic sans, če boš pol lažje prebral)

uredilo bitje fauzo
Povezava do prispevka
Navedek

ti misls da se je hegel spomnu enakosti al kaj?

Različnosti. Ni poanta enakost, ampak različnost ... to, da je drugi drugi in si v svoji drugosti "zasluži" enako obravnavo. Pred tem so ljudje vedno delili ljudi na ljudi in podljudi. 

Navedek

povezujejo jih mediji,
zato pa s kvaliteto medijev pada tudi javno mnenje kot javno, kljub temu da druzba ne tone zares v brezno debilnosti,
se pa seveda ljudem ki dobivajo informacije zgolj iz tradicionalnih medijev oz tem pripisujejo nek vecji pomen tako zdi

Vzrok in posledica. Je nizka kvaliteta medijev vzrok padca javnega mnenja ali posledica? Da dam primer : ko je bilo javno mnenje na vrhuncu (tj. se je predvsem gibalo v salonski filozofiji), so bili ti predstavniki javnega mnenja tudi stalni gosti medijev. Danes je že Žižek za javno mnenje preveč, kaj šele zaraf. 

Navedek


ahko napises tud v comic sans pa ne bo to nic manj spekulativno, to je preprosto nekaj kar ne vemo in lahko vsak po svoje ugiba,
ampak zgresil si poanto, kakrsnakoli je ze moc odlocanja politike, z eksponentnim razvojem moci druzbe bi se morala kreptiti z istim razmerjem tudi politika da bi ostala isto pomembna, kar je pa prakticno nemogoce  razen ce pride neka revolucija ki bi reorganizirala politiko tako kot so kapitalizem in tehnicne revolucije reorganizirale druzbo

 

kako to misliš ugibamo? Nič ne ugibamo. Razvoj javnosti kot političnega mnenja je jasno dokumentiran. 
To, da bi se krepila politika nikakor ni težko, nemogoče je samo v apatičnosti družbe. Recimo vprašanje svobode je bilo vedno osrednja tema, kot taka ima primat v kakršnikoli politični situaciji, ki je zmožna odgovarjati politično. 

Navedek


ok potem se lahko strinjava da postaja zanemarljiv,
zgolj se delavec namesto zgolj tlacan, oz zgolj suzenj je definitivno napredovanje za tega delavca

clovek kot smrtno bitje je s tehniko osvobojen vedno vec dela ki ga ne mara in lahko pocne vedno vec boljsega dela,
ne vidim kje je to neka slabost, razen za folk k bi hotu nekak vsilit visanje kvote brezdelnosti, kar sicer razumem je pa nemogoce brez tezkih prisil drzav

 

to ti pravim. ne razumeš, ker ne veš ... ker si tako daleč od filozofije, ti je zaprečeno sploh razmišljanje o alternativah. sistem te postavlja in v tem nimaš nobene svobode. Če pa malo preluftaš možgane (prenehaš se zadevat z modernim svetom) pa se ti bo odprla neka dimenzija sveta, svetovnosti sveta, ki je danes pravzaprav skrita, prikrita. Vprašanje svobode kot recimo izskoči v zgornji pesmi ... nas intimno zadeva - tako kot nas gibanje borov v vetru ali sprehajanje golobov po balkonu. 

samo, če si uzurpiran tega ne vidiš. celo življenje se borim proti taki uzurpaciji. 

Povezava do prispevka
fauzo reče pred 28 minutami:

Različnosti. Ni poanta enakost, ampak različnost ... to, da je drugi drugi in si v svoji drugosti "zasluži" enako obravnavo. Pred tem so ljudje vedno delili ljudi na ljudi in podljudi. 

to je bizarna in zame ocitno neresnicna teza, ne vem kje si to pobral
 

 

fauzo reče pred 29 minutami:

Vzrok in posledica. Je nizka kvaliteta medijev vzrok padca javnega mnenja ali posledica? Da dam primer : ko je bilo javno mnenje na vrhuncu (tj. se je predvsem gibalo v salonski filozofiji), so bili ti predstavniki javnega mnenja tudi stalni gosti medijev. Danes je že Žižek za javno mnenje preveč, kaj šele zaraf. 

govorim o javnem diskurzu, ker je "javnost" nasploh slabo definirana in si ne predstavljam kaj neki bi pomenila, tvoja raba se spreminja od stavka do stavka, torej ce je govora o javnem diskurzu in stopnji tega je  nizka kvaliteta medijev neposreden  vzrok,
medtem ko je branje  nekvalitetnih konkurencnih medijev vzrok za ta vzrok, ampak branje nekvalitetnih medijev ni stvar neke javnosti ampak prvic samih novih medijev, ter njihove organizacije, nove medije pisjejo ljudje ne novinarji, ti pa potem ker morajo bit konkurencni zacnejo pisat vec in vec clankov ki so slabsi in slabsi

to da te ljudje ne razumejo in si jim nezanimiv ni na noben nacin neka odlika oz. neka negativnost celote obstojecega sveta

 

fauzo reče pred 36 minutami:

kako to misliš ugibamo? Nič ne ugibamo. Razvoj javnosti kot političnega mnenja je jasno dokumentiran. 

ce govoris o zgodovini govoris o vsej zgodovini, ne zadnjih 30 let, ce govoris o zadnjih 30 letih potem to dodaj

 

fauzo reče pred 36 minutami:

To, da bi se krepila politika nikakor ni težko, nemogoče je samo v apatičnosti družbe. Recimo vprašanje svobode je bilo vedno osrednja tema, kot taka ima primat v kakršnikoli politični situaciji, ki je zmožna odgovarjati politično. 

se vedno ne stekas kaj hocem povedat, ne gre za to da se politika ne more krepiti, ampak da se ne more krepiti toliko kot bi se mogla da bi lahko obdrzala svoje mesto, drugo vprasanje je ali je to zazeljivo, meni ni, zdi se mi odlicno da puscamo zastarele oblike doseganja konsenzov za sabo

 

fauzo reče pred 38 minutami:

to ti pravim. ne razumeš, ker ne veš ... ker si tako daleč od filozofije, ti je zaprečeno sploh razmišljanje o alternativah. sistem te postavlja in v tem nimaš nobene svobode. Če pa malo preluftaš možgane (prenehaš se zadevat z modernim svetom) pa se ti bo odprla neka dimenzija sveta, svetovnosti sveta, ki je danes pravzaprav skrita, prikrita. Vprašanje svobode kot recimo izskoči v zgornji pesmi ... nas intimno zadeva - tako kot nas gibanje borov v vetru ali sprehajanje golobov po balkonu. 

niti slucajno, jest dejansko razmisljam o plavzibilnih alternativah in imam zelo konkretne in jasne predloge, it pa mislis da razmisljas v resnici pa brbotas neke 30 let prezivete kvaziintelektualne kliseje ki si jih slisal na faksu, taka "filozofija" mi je res neskoncno dalec

svoboda me seveda zadeva, ampak zdi se mi da vsak je vsaka tvoja tozba nad sodobnostjo jok po manj svobode ne vec, se posebej ker se potem glede vsakega konkretnega politicnega vprasanja postavis na stran nesvobode

Povezava do prispevka

Ja, to ti praviš. 

 

Ampak nič od tega kar praviš pravzaprav nima podlage. Še vedno recimo nisi pokazal ali prikazal kako bo potekalo odločanje v tehnološki dobi. Govoriš o jasni predlogih, ampak ti jasni predlogi so potegnjeni iz zraka, ker nimajo nobene utemeljitve. 

 

Govoriš o svobodi, ampak nisi nikoli razvil kaj svoboda sploh je. Napadaš pozicije, ki jih očitno ne razumeš, ampak obenem svojih napadov ne pojasnjuješ. Edino kar si povedal je, da so taki nazori preživeti. 

 

Tako se mi zdi kot da si se "pojavil" v 21. stoletju. Da nimaš ne zgodovine, ne razumevanja, ampak samo neko vizijo prihodnosti, za katero pa sploh ne pomisliš, da ti je že vnaprej inputirana kot "heavy userju" tehnike in tehnologije od malih nog. to, da ti nečesa ne razumeš, še ne pomeni, da to ni dano. 

 

Ko govoriš o medijih. Od kod zahteva, da morajo biti mediji slabi? Je ta od medijev ali od javnosti? Bržkone bi se mediji izboljšali, če bi bila javnost zainteresirana? Gre za neke vrste hermenevtični krog, pri čemer pa je vseeno potrebno reči : najprej se je spridilo mnenje javnosti in temu mnenju so se potem prilagodili časopisi. In NIKAKOR ne obratno. Je pa seveda danes že tako slabo, da tudi slabi mediji nadalje učinkujejo na javnost. Recimo tiktok, ki nima nobene vsebine

Nikakor ni tako, da neki urednik odreže nek prispevek, nekega filozofa, ker bi bil medij zanj neprimerne, ampak je neprimeren za javnost, ki bo ta medij brala. V tem smislu se vrši nekroza. 

uredilo bitje fauzo
Povezava do prispevka
fauzo reče pred 18 urami:

Ja, to ti praviš. 

ja no shit
 

fauzo reče pred 18 urami:

Ampak nič od tega kar praviš pravzaprav nima podlage. Še vedno recimo nisi pokazal ali prikazal kako bo potekalo odločanje v tehnološki dobi. Govoriš o jasni predlogih, ampak ti jasni predlogi so potegnjeni iz zraka, ker nimajo nobene utemeljitve. 

zakaj mislis da vem kako bo karkoli potekalo?
moji predlogi so utemeljeni, mal utemeljitev sm ti povedal pa si zgleda spregledal, ampak nima veze ker moji predlogi ne bodo nikoli sprejeti, zato so mi mnogo bolj pomembne stvari ki jih posameznik lahko pocne onkraj politike
 

 

fauzo reče pred 18 urami:

Tako se mi zdi kot da si se "pojavil" v 21. stoletju. Da nimaš ne zgodovine, ne razumevanja, ampak samo neko vizijo prihodnosti, za katero pa sploh ne pomisliš, da ti je že vnaprej inputirana kot "heavy userju" tehnike in tehnologije od malih nog. to, da ti nečesa ne razumeš, še ne pomeni, da to ni dano. 

kaj je dano? kar trdim je da moc in vpliv politike ne moreta scalat tolk kot razvoj druzbe, in da je to naceloma dobro, torej jaz osebno vrednotim to kot dobro ker se mi zdi zivljenje vpeto v politiko in intelektualisticno kulturo nevredno zivljenja
 

 

fauzo reče pred 18 urami:

Ko govoriš o medijih. Od kod zahteva, da morajo biti mediji slabi? Je ta od medijev ali od javnosti? Bržkone bi se mediji izboljšali, če bi bila javnost zainteresirana? Gre za neke vrste hermenevtični krog, pri čemer pa je vseeno potrebno reči : najprej se je spridilo mnenje javnosti in temu mnenju so se potem prilagodili časopisi. In NIKAKOR ne obratno. Je pa seveda danes že tako slabo, da tudi slabi mediji nadalje učinkujejo na javnost. Recimo tiktok, ki nima nobene vsebine

ok za kaj mislis naj bo javnost zainteresirana da bi to mogocilo tradicionalnim medijem da se lahko vrnejo na svoj star nacin produkcije (novinar placan 1 mesec za 1 clanek)? Nic hermenevticnega ni na tem krogu. Tehnologija je spremenila svet, produkcijo je razsirila in pocenila, tega razvoja nobeno mnenje javnosti ne bo spremenilo.






 

Povezava do prispevka
Navedek

zakaj mislis da vem kako bo karkoli potekalo?
moji predlogi so utemeljeni, mal utemeljitev sm ti povedal pa si zgleda spregledal, ampak nima veze ker moji predlogi ne bodo nikoli sprejeti, zato so mi mnogo bolj pomembne stvari ki jih posameznik lahko pocne onkraj politike

Tako ti bom rekel. Mislim, da so ti bolj pomembne stvari, ki jih posameznik počne zunaj politike, zato na veliko razglašaš konec politike. Nimaš pa nobenih trdnih utemeljitev za take razglase, razen tega, da se tebi pravzaprav ne da. 

Kot sem skušal pojasniti, pride težnja po "obravnavati svet politično" iz težnje po svobodi, po tem, da si želi "narod sam pisati sodbo". Ko takšna težnja nima več nobene teže : potem pride do propada političnega. 

Problem tvoje prepričanja je, da niti ne pojasnjuje izvora političnega, niti ne ponuja odgovora kako bo tehnika vodila politično. Zato mislim, da je to samo nekaj kar si sam nakrpal, v odkriti želji, da se ti ne bo treba ukvarjati s politiko in političnim. Torej tvoj odgovor nima nobene veze s političnim in je že spisan iz tiste težnje po privativnosti, ki jo recimo Habermas postavlja v 19. in 20. stoletje, ko se človek začne zanimati za svoj osebni prostor. 

Navedek

kaj je dano? kar trdim je da moc in vpliv politike ne moreta scalat tolk kot razvoj druzbe, in da je to naceloma dobro, torej jaz osebno vrednotim to kot dobro ker se mi zdi zivljenje vpeto v politiko in intelektualisticno kulturo nevredno zivljenja

To je spet neki fatalizem, v ozadju katerega je "pusti mi delati kar hočem". Seveda se da brzdati razvoj znanosti, zgolj treba je z železno rokavico udariti po mizi.  Ne moreš preprosto reči - ker je danes tako, ne more biti drugače. S tega stališča že zagovarjaš nek status quo in sploh ne pomisliš, da je možno karkoli drugega. Zakaj? Zato ker si se udobno namestil. V prvem postu sem prilimal besede Urbančiča. "vse je v redu. Uživaj!"

 

Navedek

ok za kaj mislis naj bo javnost zainteresirana da bi to mogocilo tradicionalnim medijem da se lahko vrnejo na svoj star nacin produkcije (novinar placan 1 mesec za 1 clanek)? Nic hermenevticnega ni na tem krogu. Tehnologija je spremenila svet, produkcijo je razsirila in pocenila, tega razvoja nobeno mnenje javnosti ne bo spremenilo.

Tu si spet narobe zastavil vprašanje. Če bi bila javnost za to, da podpira KVALITETO ne KVANTITETE, potem je seveda to nek možen model. Problem je, da javnosti nihče več ne zna osrediščiti, tp. zbrati okoli enega cilja, ki bi bil kot deleženje na javnem. Tehnologija ni "nekaj" tehnologija je sredstvo. Tehnološki svet bi bil kaj lahko drugačen, če mu ne bi že predstalo mnenje javnosti (slavni bistvo moderne tehnike ni nič tehničnega : tehnologija je zgolj sredstvo že dolgo vladajoče moderne tehnike kot vrste mišljenja, kot računanja) Rečeno poenostavljeno : tehnologija je zgolj popreprostila že vršujočo se spremembo sveta. 

 

To pa ne pomeni, da ta tehnološka logika izbriše logiko političnega. Lahko tehnologika ustavi poitično v dejanskosti, ampak ne kot premislek, ne kot možnost človeka - celo najbolj notrinjsko možnost, ki se tiče svobode. Sam sem prepričan, da tehnologika vsakič, ko je soočena s krizo, pogori. Ravno ker ne računa s človekom, z njegovo svobodo, s tem, da je človek zgodovinsko gledano "svobodno bitje", katerega politika je refleksija te težnje po svobodi. 

 

Danes se pravzaprav nahajamo v eni drugi krizi : v krizi lagodnosti, kjer ljudje, podobno kot tu ti ilustriraš, maskirajo pomembna vprašanja, ker jim je dovolj lepo, da se z njimi ne rabijo soočati. Ta kriza je zgodovinsko pokosila še vsako civilizacijo : v krizi tako grškega sveta kot predvsem rimskega imperija lahko gledamo nekaj zelo podobnega, pa niso imeli tehnologijo. Samo preveč udobno so se namestili, da bi se še vprašali "quo vadis" ...

 

... in kot sem ti rekel naš moderni svet ta vprašanja blokira, taka vprašanja so nezaželjena, ker med lagodno prebivajočimi posamezniki sprožajo nelagodje. En Kosovel to zelo dobro ve. Njegova pesem je rana, je rak, ki se širi. Ki človeka iz lagodja njegovega sveta, iz izkustev, ki jih črpa iz njega, iz tega da je poweruser in abuser sveta, spravlja v neko izvorno vprašanje "kdo sem". In čeprav je to najvišja stopnja zavedanja človeka : v tem se človek samemu sebi javlja kot človek, ne kot delavec, ki je zlorabljen in uporabljen, je s tem vprašanjem speto neko nelagodje, pa tudi neka naloga. Ta naloga je naloga svobode. Svobode, kot nekaj na nacionalni ravni, je primarni vzrok nastajanja držav: iz težnje po suverenosti. Da si bo, podobno kot mora vsak pesnik pisati svojo sodbo, pisal sodbo tudi narod. 

 

20 let ukvarjanja s tehnologijo nas je v tem smislu naredilo za ta vprašanja nedovzetne. To ne pomeni, da niso važne, ampak zgolj to, da smo si tako "skurili" možgane, da jih ne vidimo več kot važna. Da nam "nič več ne pomenijo". Ampak, če se umakneš od teh in drugačnih naprav, če se sam znajdeš ... in če vztrajaš v tem "sam-znajdenju" .. boš videl, da se ti začne jasniti neka planja, ki je po izvoru druga od tehnologije. In pri kateri se res zdi, kot da jo "je duša sama porodila" . To je napor misliti v tradicionalnem smislu. To je sublimno. Sublimno je tisto, kar spravi človeka v odnos do lastni človeškost. Ta odnos pa je vedno poimenovan prostost in nam je usojen kot smrtnim bitjem. Misliš, da je celotna zgodovina filozofije in umetnosti pisana za brezveze? Sam sem potreboval 20 let, da sem na poziciji iz katere nek mlad pesnik v 19. 20. stol., začenja. 20 let borbe z vsem kar mi je inputirano ... kar me do te mere določa, da v TRENUTKU, ko spustim karkoli in kogarkoli zraven se mi poruši cela struha. Preprosto - ne vem več zakaj. To je moč youtube-a, ki jo ima nad nihilistom. In moram spet iskati. Ampak sem prišel tja. Ker me je zanimalo kaj Kant pravi ko pravi to je sublimno, ko Heidegger govori o bistvu umetnosti, ko Platon zveže manijo in filozofijo in seveda, ko Nietzsche pravi, da je edino sredstvo zoper nihilomelanholije : umetnost. Kaj je to kar je za umetnostjo? To nisem jaz, to ni Drugi .. to je svoboda. Je to kar obvladuje naše delovanje in nehanje. Mogoče tega vprašanja ne morem več pojmovati kot moje lastno vprašanje (ker nimam podlage, ker svet, tehnosvet ne daje te podlage), a me vseeno bistveno zadeva.zato moram sam graditi svojo podlago, novo kulturo ... iz katere mi potem nekaj nekaj pomeni. 

 

Zemlja kot črna kepa obupa
nad plašno izmučeno dušo stoji,
ki svoje peruti je v daljo razpela,
da tebe, Neznani, Bi vase ujela.
- - -
Kje si, kje si?

O, strašna, o, strašna ta črna je noč,
vendár presvetlá, da se v njej izgubiš,
da kot zvezda zatoneš v brezzvezdno temo,
da v brezzavest se spet potopiš.
- - -
Potopiš.
- - -

Kje si, ti duše moje tečajnik,
kje, o, reci, sedaj se mudiš?
Zemlja kot črna kepa obupa
in ti - molčiš.

Rahlo potapljam se v nemo globino,
v črno temino široke noči,
le duša še čaka, da pride On mimo,
le srce še čaka, da izpregovori.
Vse je odeto v tišino, v temino -
in Njega? Ni.

 

 

 

 

uredilo bitje fauzo
  • Na jagodo +1 1
  • Trol 1
  • Groot, ki sir je 1
Povezava do prispevka
fauzo reče pred 51 minutami:

pomembna vprašanja

tvoja vprasanja so pomembna tebi, meni so nepomembna, na sreco tudi ostalim v druzbi

je pa res, u lajfu mi je super in sem proti temu da bi mi fasistoidi z zelezno roko delali zivljenje slabo,
ce ti pa enkrat rata dovolj druzbe spreobrnit v fasiste mi bo pa tud fajn k vas bom v gmajni sical ko lisice

Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...