Mi smo idioti

[Okult]

fauzo reče pred 10 minutami:

Enakost je tam še vedno bolj nekako izpeljava svobode, kolikor v svobodi svobodno pripoznam svobodo drugega. 

Tam namreč še vedno veljajo jasna pravila do kot seže ta enakost. meja te enakosti je še vedno razum. Tako nimaš v žensko oblečenega moškega, s penisem v kletki, ki zahteva da se ga naziva z "ona". Enakost tu še ni samostojna entiteta ampak je v službi svobode in je kot izpeljava svobode.

res v teoriji, ampak historicno prakticno iz vidika zgodovine idej se mi zdi da je enakost, v smislu reciprocnosti zelo primitivna ideja in je stara toliko kot clovestvo, tako enakost razumejo tudi visji primati,
ce recimo vzpostavis eksperiment kjer opico naucis trejdat neke zetone za sadje, in potem uvedes 'financni kriminal' v smislu da potem ena opica dobi ful vec za svoje zetone se ostalim spipa

 

fauzo reče pred 12 minutami:

Ravno ta dva pojma svobode skušam zbližati. Osebno svobodo in svobodo družbe, ki sem jo imenoval javnost.  V teh izvajanjih se mi zdi, da se mi je nekako nakazalo, da je svoboda posameznika vedno tudi politična svoboda. Ampak ne v Kantovem smislu ... ampak da je kot razpotegnitev : da je tudi v tem, da si pripravim prostor za bivanje (država, družina, ...) potrebna neka svoboda in da izhaja pravzaprav iz te ontološko postavljene svobode - da je človek (bil) vedno v tem, da je svoboden. 

mislis potem da v ontoloskem smislu je svoboda fakt in zgolj odlocitve ki se ticejo eksistence (vojna, izumrtje itd.) so potem avtenticne politicne odlocitve?

 

fauzo reče pred 15 minutami:

Ta povezava razmerja med razumom kot common sense in javnim diskurzom pravzaprav izhaja iz te svobode. Človek kot svoboden se udeležuje debat - ne, ker bi v tem kaj posebno užival (čprav lahko tudi), ampak ker je v naporu mišljenja že neka osvoboditev. Zato so bile te kavarnice tako popularne. Ker so ljudje razumeli, da je že v tem da se nekako pogovarjamo ... že neka osvoboditev. 

Zanimivo je predvsem zakaj in kako to zamre. Kako to danes za intelektualca, za misleca, to ni več neka zaveza, ampak postane kot da dovolj zgolj to, da je udeležen. Prej sem opozoril na BLM, ki je pravzaprav protest brez razuma. Za njim, za razjarjeno množico ni javnosti, kot nekega rezona svobode, ampak samo še več množice. Diskurz je nekako potisnjen v stran, ni več potreben. 

Protest postane predstava

ce sm prej pravilno razumel kaj mislis potem te debate tudi zate ne morejo bit dovolj, lahko recemo da so koristne in sluzijo kot podlaga drugim ki jim uspe, ampak zgolj tem ki jim uspe iz debate dejansko potem realizirat idejo bi lahko imenovali osvoboditve?
oz mogoce je to premocna zahteva, samo zanima me kaksne eksplicitne kriterije mislis da  zahteva tak tip avtenticnega politicnega odnosa?
blm je pac kar rata ce si lahko kupis proteste za to da si boostas % glasov
 

[fauzić]

Okult reče pred 8 minutami:

res v teoriji, ampak historicno prakticno iz vidika zgodovine idej se mi zdi da je enakost, v smislu reciprocnosti zelo primitivna ideja in je stara toliko kot clovestvo, tako enakost razumejo tudi visji primati,
ce recimo vzpostavis eksperiment kjer opico naucis trejdat neke zetone za sadje, in potem uvedes 'financni kriminal' v smislu da potem ena opica dobi ful vec za svoje zetone se ostalim spipa

 

mislis potem da v ontoloskem smislu je svoboda fakt in zgolj odlocitve ki se ticejo eksistence (vojna, izumrtje itd.) so potem avtenticne politicne odlocitve?

 

ce sm prej pravilno razumel kaj mislis potem te debate tudi zate ne morejo bit dovolj, lahko recemo da so koristne in sluzijo kot podlaga drugim ki jim uspe, ampak zgolj tem ki jim uspe iz debate dejansko potem realizirat idejo bi lahko imenovali osvoboditve?
oz mogoce je to premocna zahteva, samo zanima me kaksne eksplicitne kriterije mislis da  zahteva tak tip avtenticnega politicnega odnosa?
blm je pac kar rata ce si lahko kupis proteste za to da si boostas % glasov
 

Ontološko - ontično se verjetno strinjava, da je svoboda pred enakostjo? Ne morem drugemu dati prostora, v katerem ga vidim kot enakega, če ne izhajam iz svoje svobode? Enakost vrste je drugo, enakost vrste je res posredovana biološko. Ampak to ni prava enakost. Enakost je drugega v njegovi drugačnosti pripoznati kot enakega. Za to pripoznavo je potrebna svoboda. Razširjen je ta pojem v 20. stoletju, ko mora belec za enakega pripoznati sebi nekaj radikalno drugačnega : črnca. 

 

Vse politične odločitve, ki se tičejo človekove svobode, so politične.

 

Zanimivo vprašanje! Verjetno bi rekel, da so vse debate osvobajajoče, nobena pa ne pride do osvoboditve? Proces mišljenja je osvobajanje. Tudi ko recimo pesnik skuša zajeti neko drevo ... je v tem nek element osvoboditve. Politično mišljenje je v tem smislu dvojna osvoboditev : je ontološko-ontična. Ker čeprav je vsak mišljenje že osvobojanje, je obenem politično mišljenje tudi ontično mišljena osvoboditev, kot pripravljanje prostora v katerem sem lahko svoboden. 

[Okult]

fauzo reče pred 3 minutami:

Ontološko - ontično se verjetno strinjava, da je svoboda pred enakostjo? Ne morem drugemu dati prostora, v katerem ga vidim kot enakega, če ne izhajam iz svoje svobode? Enakost vrste je drugo, enakost vrste je res posredovana biološko. Ampak to ni prava enakost. Enakost je drugega v njegovi drugačnosti pripoznati kot enakega. Za to pripoznavo je potrebna svoboda. Razširjen je ta pojem v 20. stoletju, ko mora belec za enakega pripoznati sebi nekaj radikalno drugačnega : črnca. 

biolosko ne mislim da je tu v igri enakost vrste, bolj znajo ocenit da drug dela isto akcijo in dobi drug rezultat in to obcutijo kot nefer,
seprav je to neka negacija enakosti, ampak dejansko je svoboda da dela akcijo se vedno primarna ja, ni pa nic od tega kasna visja forma obeh, mislim na res osnovno primitivno variacijo svoboda kot sponatnost da delas akcijo po svojih smotrih in enakost kot zgolj to da lahko proizvedes obcutje da nekaj ni pravicno, pripoznava je vrjetno kljucna ampak nekej je rekognicija biologije, da zna bitje ocenit da je nekej isto, drugo pa pripoznava v politicnem smislu drugega kot drugega, spet tretje epistemoloska prepoznava drugega kot vira informacij, kar je posebnost nase vrste
 

 

fauzo reče pred 8 minutami:

Zanimivo vprašanje! Verjetno bi rekel, da so vse debate osvobajajoče, nobena pa ne pride do osvoboditve? Proces mišljenja je osvobajanje. Tudi ko recimo pesnik skuša zajeti neko drevo ... je v tem nek element osvoboditve. Politično mišljenje je v tem smislu dvojna osvoboditev : je ontološko-ontična. Ker čeprav je vsak mišljenje že osvobojanje, je obenem politično mišljenje tudi ontično mišljena osvoboditev, kot pripravljanje prostora v katerem sem lahko svoboden. 

ja definitivno so osvobajajoce, v smislu da so sredstvo izboljsanja misljenja, ne mislim da pride do osvoboditve, samo da izboljsano misljenje privede do izboljsanja stanja svobode realne druzbe, mislim da bi tezko na tisto definicijo ki sem jo dal lahko rekli da je tudi zgolj misljenje ki ostane pri misljenju avtenticno politicno misljenje, sklenjen more bit cel krog ontolosko-onticno-ontolosko

[atomic]

Okult reče pred 13 urami:

ja definitivno so osvobajajoce, v smislu da so sredstvo izboljsanja misljenja, ne mislim da pride do osvoboditve, samo da izboljsano misljenje privede do izboljsanja stanja svobode realne druzbe, mislim da bi tezko na tisto definicijo ki sem jo dal lahko rekli da je tudi zgolj misljenje ki ostane pri misljenju avtenticno politicno misljenje, sklenjen more bit cel krog ontolosko-onticno-ontolosko

Hja... Zdej tko... Osredotočenost na izboljšanje kognitivnih sposobnosti sicer ne nujno privede do osvoboditve, je pa res da pa prepletenost izboljšanega razmišljanja postane katalizator za dvig svobode v družbi. To miselno potovanje ne le izpopolnjuje intelektualni horizont, ampak tudi odpira vrata k boljši družbeni svobodi. Zdej, ti razumeš, da zgolj miselni okvirji, ki se zadržijo le v samem miselnem procesu, niso avtentično politično razmišljanje, temveč da mora biti politično razmišljanje zaključen krog med ontološkim, ontičnim in ponovno ontološkim spektrom. Tko da...

29. november 2023 uredilo bitje atomic

[fauzić]

Okult reče pred 18 urami:

biolosko ne mislim da je tu v igri enakost vrste, bolj znajo ocenit da drug dela isto akcijo in dobi drug rezultat in to obcutijo kot nefer,
seprav je to neka negacija enakosti, ampak dejansko je svoboda da dela akcijo se vedno primarna ja, ni pa nic od tega kasna visja forma obeh, mislim na res osnovno primitivno variacijo svoboda kot sponatnost da delas akcijo po svojih smotrih in enakost kot zgolj to da lahko proizvedes obcutje da nekaj ni pravicno, pripoznava je vrjetno kljucna ampak nekej je rekognicija biologije, da zna bitje ocenit da je nekej isto, drugo pa pripoznava v politicnem smislu drugega kot drugega, spet tretje epistemoloska prepoznava drugega kot vira informacij, kar je posebnost nase vrste
 

 

ja definitivno so osvobajajoce, v smislu da so sredstvo izboljsanja misljenja, ne mislim da pride do osvoboditve, samo da izboljsano misljenje privede do izboljsanja stanja svobode realne druzbe, mislim da bi tezko na tisto definicijo ki sem jo dal lahko rekli da je tudi zgolj misljenje ki ostane pri misljenju avtenticno politicno misljenje, sklenjen more bit cel krog ontolosko-onticno-ontolosko

Dobro, to kako biologija deluje naju niti tu ne zanima preveč. Bolj je ključno vprašanje tega kako je z enakostjo kot pripoznano enakostjo. Tu mislim, da se strinjaš, da je predpogoj svoboda in sicer svoboda v kateri pripoznam svobodo drugega? 

 

ne samo, da so sredstvo izboljšanja mišljenja ampak je kot nekako, da je že v mišljenju tako, da v naporu misliti je nek moment osvoboditve. je že samo neke vrste prehod, prehod čez človeka, ki pa nikoli ni preko. napor mišljenja ima že nekako to funkcijo, da me "vzame" iz mojega "da sem" in me prestavi - ko mislim, ki pišem, ko pesnim ... vršim neko osvoboditev. ne kot cilj, ampak že kot udejstvovanje. 

 

dokler je imela svoboda neko mesto, je bilo to pravzaprav vedno odlikovana pozicija. Ko se v srednjem veku pesnik smuka okoli višjerodnice, je to dvorjenje vedno nekako "višje postavljeno" ... ključno je, da se v tem kar je tam podarjeno, kar se poklonja in je naklonjeno ... v bistvu kot nekako že vrši kot osvoboditev? pesem bržkone ni pesem, če v sebi nima tega? In dva si v tem smislu najprvo poklanjata neko osvobojenost. ne gre za seks, ne gre za čustva, gre za to naklonjenost. 

 

podobno ko se dobijo ljudje v kabinetu. Ampak to je bržkone zato, ker je svoboda ontološko prva? 

 

tudi pri Grkih imamo podobno tematiko. Kot da je v podajanju resnice že neka naklonjenost in je to kot vez med ljudmi. v tem smislu je človek kot nekako poklican v to da misli ... zato tudi ima abstraktno mišljenje takšen rešpekt vse do 21. stoletja, ko je mišljenje izravnano s hobiji. 

29. november 2023 uredilo bitje fauzo

[fauzić]

ampak danes se človek postavlja in razume kot projekt. kot profesionalec. kot nekdo, ki svoj posel izvršuje iz zasebne sfere in ki je pri tem v bistvu popolnoma ujet v podrobnosti svojega posla. v tem smislu je ujetnik svojega posla : vse kar dela v svojem življenju je njegov posel. 

[fauzić]

je pa zanimivo kako se nam je zdaj vse poklopilo. 

 

Če je res, da mišljenje sprošča svobodo, potem postane jasno zakaj je mišljenje tako odlikovana tema v prejšnjih stoletjih. Zakaj se zdi ljudem participacija na političnem kot tistem o čemer se je najbolj plemenito pogovarjati, tako ključna. Sedaj smo dobili, da politično udejstvovanje kot mišljenje, ni zgolj praktično oblikovanje države, ampak je že kot dejavnost vezano z osvobajanjem, to da je cilj neka ontična ureditev : sploh ni važno. 

 

Na tej točki se je za vprašati : kaj je s svobodo v 21. stoletju? Kako to, da mišljenje ponikne, namesto tega pa se vzpostavi neko nastopaštvo ... v smislu kot ga izvaja tu Heretik, v smislu kot se izvaja na protestih, kjer za mišljenje sloh ne samo da ni prostora, ampak ni volje. Kaj se zgodi s to voljo v 21. stoletju : oziroma kako svet postane bajka. 

 

če zadržimo nietzscheja in fenomenologijo ... se nam tu vseeno v tej povestni karekteristiki modernega sveta ... kaže neki izjemni primanjkljaj, ki pa, v bistvu, mišljenje nadomesti s predstavo. Z nekim že pripravljenim ukalupljenim modelom, ki ga lahko apliciramo na vsakogar in "deluje". V tem smislu svet postane "instant svet", ki ni več grajenje sveta skozi razumevanje, skozi počutje v-svetu ... ampak neko prilagajanje že vnaprej postavljeni meri. Ta mera je pravzaprav tista, ki "gospodari" nad svetom, nad človekom, namesto človeka. 

 

kakršnakoli deviacija je perverzija. Perverzija za katero te člani te instant družbe takoj vržejo. Subjektiviteta te predpostavljenosti vlada skozi vsakega od njenih subjektov. In ni več ustvarjalnosti, ni več igre, ni več ... da, tudi ljubezni ni več. Vse kar ostane so predpostavljene definicije po katerih se ljudje ravnajo, v okviru katerih bivajo. 

 

Na nek način mišljenje postane "there be dragons" ... in svet se še enkrat znova zagrne v temo. Meje sveta še nikoli niso bile strožje, ker so meje postavljene ne fizično, ampak v našemu umu. Subjektiviteta uma svojo vladavino krona s tem, ko tako zasužnji človeka. Podobno kot srednji vek predpostavi mejo, ker se onkraj dogajajo strašne reči, tako 21. stoletje postane popolni in absolutni suženj subjektiviteti in si pravzaprav na isti način postavi mejo - do tu lahko grem, to je sprejemljivo, kar je onkraj je mučno in težko in ... 

 

ravno se "kregam" s kolegom glede statusa eksistencializma. Sartre v Gnus-u lepo pokaže tako bolečino s katero se človek sooča s to mejo, kot nujo, da jo misli, da skuša preko. Eksistencializem mi kot filozofija ni blizu, ampak tam je lepo pokazano kako se MORA človek, v naporu misliti, soočiti s to mejo. Da nima druge izbire. 

Daleč najboljši primer tega pa je Dostojevski. Človek se je celo življenje označeval za ortodoksnega pravoslavca, a praktično vsa njegova literatura je preigravanje eksistence boga. Čeprav sam verjame, vejrame da verjame ... mu njegovo mišljenje, njegova svoboda ne da, da se ne bi izmučil do konca na vprašanju ali je bog resnica. Neverjetno s kakšno poštenostjo se ta človek loti mišljenja, kljub temu, da mu je navidezno že postavil mejo. MORA misliti. To danes pogrešam. To slepo odgovarjanje zahtevi mišljenja : ne glede na to kam me bo pripeljalo mišljenje, moram misliti. Ker edino na ta način sploh odgovarjam lastni svobodi, na ta način si jo zagotavljam. 

 

Danes je kakršenkoli način mišljenja, ki gre mimo tega kar že mislimo ... kar nam kot kontekst zagotavlja subjektitivteta tiste totalitete, zatrt v kali. Nekako se uveljavi ta "ne rabim misliti" ... dovolj je, da delujem kot profesionalec. 

30. november 2023 uredilo bitje fauzo

[fauzić]

In mišljenje v nekem smislu nadomesti kramljanje. Kramljanje o tem in onem, ki pa nima več nobenega naboja, nobenega napora mišljenja, ampak je samo še "pokramljati". Tako se, recimo, kramlja o tem kako je bilo pod Titejem, čeprav nas to sploh ne zadeva, še posebno ker je v tem kramljanju zgodovina že kot tema : tema kramljanja. 

 

Belo tehniko bi morali preimenovati v "Kramljanje malega človeka" Kramljanje o Ukrajini, o Hamasu, o cenah elektrike ... zelo spominja na kramljanje, ki se vsak dan dogaja po kafiičih po Sloveniji. Človek ni več zavezan mišljenju, to ni več mišljenje, še manj politično mišljenje, ampak zgolj še zapravljanje prostega časa. Malo pokramljamo in odhitimo nazaj. V bistvu nikoli nismo šli, kaj šele da bi kam prišli. 

[fauzić]

in da gre zadeva še dlje, je karkoli kar ni kramljanje, kar še skuša spraviti napor mišljenja skozi, označeno kot nespodobno. Tako se širom tega foruma, tudi v tej temi ( @Vse_je_najslabse) oglaša neki : kako si DOVOLIŠ predavati, kako si DOVOLIŠ iti preko kramljanja. TU mišljenje ne samo da je prepovedano, ampak je huje - je nespodobno - in kot tako pravzaprav deležno kritike. Človeku je pravzaprav, da se sramuje mišljenja, tega, da se skuša spraviti v zadevo samo. 

 

In pazi, tu pridemo do kraljestva enakosti. Ker, ko smo vsi enaki, je kakršnokoli odstopanje od te enakosti nespodobno. Kako si sploh dovoliš, da me presegaš v mišljenju? Kako ti je to, tebi bebec, ki te ne razumem, sploh dovoljeno pisati? 

 

Zadeva pravzaprav postane neznosna, ko se intelektualce v imenu te enakosti umakne iz javnosti. Vem, so mi pripovedovali, kako se reže intervjuje in s tem pogosto izreže pravzaprav bistven del govora. Ker je to, da nekdo pove nekaj česar ne razumem ... nekaj nespodobnega. Poglej si reakcije na tem forumu. Ampak potem je vedno vprašanje : kdo ali kaj potem razvija mišljenje? Odgovor: nihče. Javnost živi v udobju/lagodju svoje povprečnosti, knjige pa se pišejo (dobesedno!) za knjižnice, ki vsaj zagotavljajo nek odkup.

 

V lokalni knjižnici sem našel še napol zavito izdajo Kosovela, ki jo je pripravila Beletrina. To je realnost. Bržkone sem bil prvi, ki sem imel knjigo v rokah in nisem bil v službi. 

30. november 2023 uredilo bitje fauzo

[cin der]

Pol praviš da si brezposln?

[Vesoljc]

dober matrial za text adventure/visual novel game

[fauzić]

dalo bi se veliko. o modernem svetu še ni bila napisana (dobra) knjiga, ker se je vedno računalno na tisti x, ki bo prevagal. na nekaj v človeku kar bo terjalo osvoboditev. Tako recimo v Krasni novi svet beremo o tem x, o tem nelagodju popolnosti, o kateri, mimogrede že v 19. stoletju piše Fjodor D., ko stavi na to, da bo človek tudi popoln svet "razfukal", ker mu je več od lagodja njegova svoboda - da je to v njem samem. 

 

ampak to ni res. moderni svet se vrši v čisti inerciji, kjer človek samo še zastopa sebe in ni več poslušen ničemur drugemu. V Možu brez posebnosti, ki je za moje pojme eden redkih romanov, ki sploh računa z možnostjo izginotje vsega človeškega, beremo o možnosti, da ljudje, pod presijo tehnike, postanejo samo še mravlje. In to se je dejansko zgodilo

 

o tem bi se lahko pisalo, problem pa je da ne bi noben bral

10. januar 2024 uredilo bitje fauzić

[MIHAc]

Sem nameraval kar nekaj napisat tukaj... pa ne bom, ker bolj kot razmišljam o politiki bolj slabe volje sem.

 

Včasih sem se zanimal, in poskušal opravljati svojo dolžnost. Ampak z leti vidiš, da je vse eno in isto sr*nje. Vsak ki pride na oblast poskrbi za svoje sorodnike, prijatle, znance. Drugi mu mečejo polenčka pod noge.

 

Pač politika ni za poštene ljudi.