Mi smo idioti

[fauzić]

"Ogrožajoča je na ta način, da jemlje voljo do bivanja in osmišljanja bivanja ter sili v brezvoljo pokornost vsiljenemu stanju. Še bolj ogrožajoča pa je zato, ker ta vsesplošna zaskrbljenost globoko v sebi skriva neznansko brezbrižnost do vsega tistega, kar nas kot Slovence bistveno zadeva. Kajti ko vstopi v igro tisto bistveno, ravno ta blebetava zaskrbljenost takoj zažene preplah in nas požene v beg pred samim seboj. Zaskrbljenost je zgolj maska, njen pravi obraz pa je brezbrižnost. Kako drugače pojasniti, da smo najbolj brezbrižni do tistega, kar nas na videz najbolj skrbi? Recimo, vseskozi se govoriči o politiki, toda do političnega smo že kar sovražno brezbrižni, posledica tega pa je, da morajo tudi politične stranke, če naj bodo uspešne, propagirati ne svoje politike, ampak apolitičnost. Apolitičnost je, kakor se zdi, edino poroštvo političnega uspeha. Čeprav se to zdi še tako ljubko, pa ima hude posledice za tisto, kar hočemo narediti iz sebe, saj se to hotenje lahko izrazi samo v političnem programu oz. odločenosti ljudi zanj. Pri Slovencih pa ne moremo govoriti o kaki odločnosti, temveč le o agitiranja za in proti. Zato apolitičnost, ki se jo tako radi gremo, ni čista, ampak izdaja samo sebe v zoprnem drobnem politikantstvu. To se še posebej razživi v časopsiju, ki nas oskrbuje z dovolj nezahtevnim branjem s prihidom maločloveške morale. ... Apolitičnost ni nobeno pristnejše življensko zadržanje, ampak samo kazalka naše eksistencialne brezbrižnosti: odrešujemo se bremena, da smo dolžni nekaj storiti, če naj bomo to, kar bi hoteli biti"

 

fak, kot da bi sebe bral

[Okult]

ja, takoj ko nekdo napise frazo "bistveno zadeva"  ves da ne more nc pametnega povedat

[fauzić]

Okult reče pred 17 urami:

ja, takoj ko nekdo napise frazo "bistveno zadeva"  ves da ne more nc pametnega povedat

mislim, seveda. 

v kolikor ne razumeš, da nas vprašanje svobode in političnega bistveno zadeva ... potem pač težko razumeš tekst

[Okult]

fauzo reče pred 7 minutami:

mislim, seveda. 

v kolikor ne razumeš, da nas vprašanje svobode in političnega bistveno zadeva ... potem pač težko razumeš tekst

zanimivo, nisem vedel da so slovenski fenomenologi izumili pojem svobode,
svaka jim cast res so se potrudl

[fauzić]

Kavica na mizi, deževno jutro. Kaj bi drugega brezdelnež kot pogovarjal se o filozofiji?

 

Skušal bom strniti debato.

 

Moja izvorna teza je, da smo idiotes, to, v grškem smislu med drugim pomeni, da smo brezbrižni do političnega, še bolj natančno, da ne delujemo politično. Tu se nam je prikradel pojem javnosti, za katero smo rekli, da je točno javnost tista, ki je nepolitična, kar je seveda za pojem nemajhen problem, ker se pojem javnosti tam v 18. stoletju pojavi kot opozicija suverenu. To je čas, ko se ljudje začnejo zbirati v kafičih po Evropi (menda navada izvira iz Anglije) in prosto/malo manj prosto po načelu razuma diskutirajo o političnem nasploh. To so prvi zametki sodobne demokracije, kjer je ljudstvo tisto, ki, kot nekako pusti, razumu, da vlada. Ideja je, da se najprej v kafičih, pozneje pa časopisih "spusti zraven" vsakogar, ki ima kaj pametnega povedati, ne glede na status in izobrazbo. Javnost je torej ta, ki v nekem naporu razumevanja zariše smer.

Za slovensko družbo, kot lahko tudi beremo v citatu zgoraj, je značilno, da ni javnost. Tp. , da nima tega, da bi pustili, da ji vlada razum in da ta razum nadalje vlada državi. Avtor zgornjega citata pravilno opozori na to, da se pod krinko neprestane zaskrbljenosti, preštevilnih debat tako na pročelju FF kot v kafičih po vsej Sloveniji, pravzaprav skriva brezbrižnost. Ta, verjeli ali ne, je na delu tudi pri Covid-19 protestnikih. Lahko bi rekli, da je protest kot maska apolitičnosti udeležencev. Najboljši primer te brezbrižnosti je nedavni shod glede javnega zdravstva. Tam je bilo ravno to razvidno : raje kot da bi pomislil kaj se da, kaj lahko naredim, spišem najbolj nemogoče zahteve in zajašem kolo. Na ta način sem sicer zadostil svoji potrebi, da sem političen, ampak pri tem moje delovanje nikakor ni politično - preveva ga ista brezbrižnost kot vse, ki na kavi malo debatirajo o tem in onem. 

 

V tem so Slovenci celo odlikovano idiotes. Ker zgodovinsko nimamo neke utemeljitve za našo državo, ker se nikoli nismo osamosvojili, nam država "nič ne pomeni". Rekel bi, da 99% slovencev ne razume pojma države. Država je za slovenca sovražnik, ki ga je potrebno okrasti. Ne apriorna ustanova, na kateri se dogaja naše življenje. Jezik je nadlega, z jezikom ne znamo ... zato smo slovenci odlikovano idiotes napram drugim državam. 

 

 

Okult pa trdi, da je to neka fenomenološka zbrka. Da je potrebno pripoznati in priznati premoč in moč tehnologije, ki, po njegovem mnenju, zaradi svoje ekspanzivnosti, prekrije polje političnega. Na prvi pogled mu ne moramo očitati. Res je, naša družba je s kapitalizmom ogromno pridobila in tehnologija je ta, ki nam omogoča relativno lagodnost življenja (že enkrat prej sem trdil, da razlika med standardom super bogataša in reveža kot sem sam še nikoli ni bila tako majhna). Po drugi strani pa je tehnologija tudi zaslužna za izboljšano zdravstveno oskrbo, za bolj varno življenje ... to je vse res. Nihče, ki je pri zdravi pameti, ne bo temu oporekal. Čeprav bi se sam raje preselil v jamo ... je to moja odločitev. Na ravni družbe je tako lagodnost kot varnost na prvem mestu. (družba je doletna, torej si sama izbira smer). 

Problem nastane, in tu sva se sprla, pri vprašanju : ali je smer družbe sorodna smeri tehnologije? Sam trdim, da ne in da je tehnologijo prav zato potrebno brzdati. Ker, čeprav kot ostanek svojega delovanja, prinaša lagodje človeku, je človek v delovanju tehnologije neprestano v nevarnosti, da ga tehnologija porabi za svoje sredstvo. Ta debata z razvojem AI dobi neslutene razsežnosti, ker se res zdi, da človek nima več nobene besede pri tem kaj se dela in kako se dela, ampak že danes pravzaprav slepo služi kot suženj napredku, katere narek in izvršitev izvaja tehnologija. 

 

Politično je zato danes spet izredno aktualna tema. Če je bil začetek stoletja nekako prepuščen temu slepemu nareku, ki ga izvršuje tehnologija, se je tehnologija v "dobi kriz" neprestano izkazuje kot pomanjkljiva oz. nezadostna. Najbolj plastičen primer tega so prvi tedni covid-19, ko je zahodni človek preprosto ignoriral virus, češ ... saj imamo tehnologijo, ki ga bo obdrzdala. Nihče ni priačkoval, da lahko naš največji ponos - zahodno medicino - preseneti mali nepomembni virusek. Še danes se spomnim kako sem, še kot mulec, reagiral na 9/11 - haha, to jih bodo Ameri prefukali. Tu vidimo kako smo postali ležerni v objemu tehnologije, ki pa se je izkazala za popolnoma nezadostno. 

 

To kar zagovarja Okult : tehnologija prevzame vajeti vladanja, medtem ko se človek posveča temu kar ga zanima, je zato izjemno nevarna ideja. Ker tehnologije človeka ne zanima. Še en plastičen primer je vsak od modernih delavcev : zakaj hodite v službo? Mi zna kdo še pojasniti, čemu dela po x ur na teden za nekega neznanega naročnika? Vsi nezadovoljni, vsi pod stresom .. ampak se ne zavedamo, da smo mi sami povzročitelj tega stresa, ker pustimo tehnologijo, logiki produkcije, da nas narekuje. Kvote, KPI-ji ... vse to ... so pravzaprav fantomske kvote, ki jih narekujejo stroji v imenu čimbolj učinkovitega delovanja sužnja - človeka. KPI je pravzaprav kvota, ki jo tehnologija narekuje človeku, ne da bi človek še razumel zakaj.  

Človek je tu že v veliki meri porabljen za sredstvo tehnologije. Kdo bo rekel : napredek nam zagotalja lagodje. Seveda, ampak moje vprašanje  je : kje se to konča? Nismo šli že predaleč?

 

(pa pustimo tu ob strani vse nihilistične, eksistencialistične in fenomenološke izvajanja, ki se tičejo tega kdo je človek v svoji svobodi in da je človek sproščen v svojo svobodo kot prostost : edino sploh človek) 

21. november 2023 uredilo bitje fauzo

[fauzić]

(tu bi se dalo potem reči, da je glede na to, da je svobodno delovanje edina in apriorna naloga in lastnost človeka, to, da si družbo organizira po svoje, po svojem prepričanju in razumevanju - ključno za to, da sploh je kot človek. Da tega nobena stopnja ugodja in lagodja ne more preseči ... ampak tu iz splošne teme vprašanja političnega pridemo na vprašanje človeka, kar bom tu prihranil v veliki meri)

 

Tu se kaže to brezpogojno zaupanje v sistem. 

21. november 2023 uredilo bitje fauzo

[fauzić]

Okult reče Dne, 21. 11. 2023 at 8:58:

zanimivo, nisem vedel da so slovenski fenomenologi izumili pojem svobode,
svaka jim cast res so se potrudl

nihče ni tega rekel. 

 

ampak tebe ne vprašanje svobode ne vprašanje političnega ne zahteva. zato boš, iz svojega bmwja, težko ocenil kaj je bistveno

[Okult]

fauzo reče pred 28 minutami:

nihče ni tega rekel. 

 

ampak tebe ne vprašanje svobode ne vprašanje političnega ne zahteva. zato boš, iz svojega bmwja, težko ocenil kaj je bistveno

se enkrat probam,
ce mas demokacijo (tj ne posrednistvo), kjer se zreba javne usluzbence te politika zadeva dost neposredno,
ampak tud v tem primeru te zadeva manj proporcionalno s stevilom udelezenih in zadeva te manj proporcionalno z razvojem drugih aspektov svobode, ce temu dodas potem spremembno na reprezenativno demokracijo kjer se voli posrednike, te ne zadeva na noben nacin razen v aktu izbire posrednika, vsa vsebina je prenesena na posrednika

torej potem se me seveda tice na nebistven nacin, tj. kot ostalo okolje postavlja nov okvir nov kontekst ki ga moram upostevat, ne tice se me pa vec kot politika

[fauzić]

Okult reče pred 3 minutami:

se enkrat probam,
ce mas demokacijo (tj ne posrednistvo), kjer se zreba javne usluzbence te politika zadeva dost neposredno,
ampak tud v tem primeru te zadeva manj proporcionalno s stevilom udelezenih in zadeva te manj proporcionalno z razvojem drugih aspektov svobode, ce temu dodas potem spremembno na reprezenativno demokracijo kjer se voli posrednike, te ne zadeva na noben nacin razen v aktu izbire posrednika, vsa vsebina je prenesena na posrednika

torej potem se me seveda tice na nebistven nacin, tj. kot ostalo okolje postavlja nov okvir nov kontekst ki ga moram upostevat, ne tice se me pa vec kot politika

to je predvsem izbira.

 

kot sem že rekel - politično delovanje znotraj politike ne more izbirati smeri, ki naj bi jo ubrala družba. To je ves problem. Da družba, v kateri se zaradi predstavništva nihče več ne ukvarja s politiko, ni več politična, v smislu, da si več ne utira smeri. 

 

je pa od tam 50ih do 70ih dokaz, da je družba lahko obenem predstavniška in politična

[Okult]

fauzo reče pred 1 minuto:

je pa od tam 50ih do 70ih dokaz, da je družba lahko obenem predstavniška in politična

lahko je predstavniska in ma visok nivo politicne javne razprave, kar je imo edina razlika, da se ta nivo zniza pac zarad sprememb na ravni produkcije medijev,
na politicnem nivoju se je kvecjemu spremenila prisila idelogije zahoda, po zmagi nad komunizmom jim ni vec treba vec vrednotit svobode in dominacijo globalizma se ideolosko premakne iz klasicnega liberalizma (ni tolerance do nesvobode) v stanje kjer se politicna javnost ukvarja predvsem s tem kero nesvobodo se tolerira in kako

[fauzić]

Okult reče Pravkar:

lahko je predstavniska in ma visok nivo politicne javne razprave, kar je imo edina razlika, da se ta nivo zniza pac zarad sprememb na ravni produkcije medijev,
na politicnem nivoju se je kvecjemu spremenila prisila idelogije zahoda, po zmagi nad komunizmom jim ni vec treba vec vrednotit svobode in dominacijo globalizma se ideolosko premakne iz klasicnega liberalizma (ni tolerance do nesvobode) v stanje kjer se politicna javnost ukvarja predvsem s tem kero nesvobodo se tolerira in kako

ne vem zakaj bi rekli, da so mediji krivi za to? ali niso mediji v službi javnosti? 

 

po zmagi nad komunizmom jim ni več treba vrednotit svobode : tu je že pojmovana svoboda v smislu pozitivne svobode (kaj smem ... če se prav spomnim, lahko da sem ju zamešal). Ampak svoboda ni to, svoboda je svoboda odločanja, to da gredo slovenci pisat svojo sodbo. To kar ti tu praviš, je že posledica okrnjenja pojma svobode. 

[fauzić]

ups, idiot, napačna tema

22. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Okult]

fauzo reče pred 11 minutami:

ne vem zakaj bi rekli, da so mediji krivi za to? ali niso mediji v službi javnosti? 

sej niso krivi, zgolj vzrok je  sprememba produkcije medijev,

kolk so v sluzbi javnosti je pa drugo vprasanje
 

fauzo reče pred 12 minutami:

po zmagi nad komunizmom jim ni več treba vrednotit svobode : tu je že pojmovana svoboda v smislu pozitivne svobode (kaj smem ... če se prav spomnim, lahko da sem ju zamešal). Ampak svoboda ni to, svoboda je svoboda odločanja, to da gredo slovenci pisat svojo sodbo. To kar ti tu praviš, je že posledica okrnjenja pojma svobode. 

pojem svobode ni nikoli okrnjen, je pa definiran skoz sto razlicnih metafizik,
nism fen distinkcije na negativno in pozitivno svobodo ker se potem ta razsiritev pojma uporablja za dejansko negacijo negativne (kot pravi ze berlin),
verjetno mislis negativno ker je negativna odsotnost prisile (in tako tudi prostost odlocanja, izbire), medtem ko je pozitivna pravica do necesa, recimo izobrazbe

 

[fauzić]

Okult reče pred 7 minutami:

sej niso krivi, zgolj vzrok je  sprememba produkcije medijev,

kolk so v sluzbi javnosti je pa drugo vprasanje
 

pojem svobode ni nikoli okrnjen, je pa definiran skoz sto razlicnih metafizik,
nism fen distinkcije na negativno in pozitivno svobodo ker se potem ta razsiritev pojma uporablja za dejansko negacijo negativne (kot pravi ze berlin),
verjetno mislis negativno ker je negativna odsotnost prisile (in tako tudi prostost odlocanja, izbire), medtem ko je pozitivna pravica do necesa, recimo izobrazbe

 

Ne, potem govorim o pozitivni svobodi. 

 

negativna svoboda je več kot odsotnost prisile. tu je treba spraviti na ontologijo zadevo. ampak mogoče nima smisla. 

 

Pojem svobode je okrnjen, ko postane ideja svobode to, kaj lahko delam. To je ontični pojem svobode, ki pa je ontološko že vnaprej : človek ceni svobodo kot ontološko, ontično je samo izpeljava te ontologije. če temu ni tako, potem svoboda ne bi imela nobenega apriorija. 

 

ko pa pravim : ontološki pojem svobode govorim o destrukciji. človek je prvo in najprej svoboden. Človek je najprvo svoboden, zato se bori za svobodo. Zato je sen to, da si bo "narod pisal sodbo sam". Ontično : to da lahko izberem to ali drugo ... je že zastrti pojem. 

 

takoj ko je svoboda razumljena ontično in ne ontološko pa postane izbira ne nuja. 

 

Pot v samoto

 

Tvoja duša je kakor dolina.

V tihi samoti se izgubljaš 

zvokom sveta. Sredi šumenja 

dreves je razpeta tišina

kot sinji plašč.

 

Sam se izgubljaš v neznatnost,

vsaka dolina bolj polna samot,

vsaka bolj polna skritih lepot

in ti sam postajaš neizmernost,

trepetajoča ubranost.

 

Tisoč obrazov v sebi imaš, 

vsi govorijo, govorijo s teboj, 

tisoč bolestnih obrazov imaš

in ti bežiš, bežiš pred seboj 

in ubežiš samoti polja, 

ljubši je šum, nebolest sveta. 

 

Kako je tu Kosovel uspel v neki pesmi, ki sploh ne govori o izbiri - pripovedati svobodo? In upanje po svobodi naroda je v bistvu v tem : ne v kaki samoupravnosti ali kaj podobnega, ampak v tem ... da si sam krojiš usodo. 

 

22. november 2023 uredilo bitje fauzo

[fauzić]

In človek nima več te svobode, ki je pravzaprav potrebna za to, da je potem tudi narod svoboden. "basic bitch", ki skuša iz življenja iztisniti vse, obenem pa nič vanj dati, predvsem pa ne sebe : ne bo razumela svobode, ki gre tu skozi, ne glede na to, da je ontološko sploh pogoj možnosti. Človek je človek zgolj skozi to svobodo. Zato se tudi ukvarja s političnim. Ne v smislu tega, da bi rad nekaj napravil boljše, ampak v smislu tega, da ga osebno interesira smer, ki jo družba ubira. Ker skozi to smer se tudi njemu nekako svoboda .... 

 

to vse je zamrlo. Ampak to je zakaj se sploh javnost kot politična javnost formira. Ne kot zagovarjanje interesa ampak kot zagovarjanje smeri, razumne smeri. 

 

to je povojna doba. kopica mladih, ki so izkusili smrt, ki so kot nekako potisnjeni v vprašanje svobode. ne pa kot je to danes ...

22. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Okult]

fauzo reče pred 16 minutami:

negativna svoboda je več kot odsotnost prisile. tu je treba spraviti na ontologijo zadevo. ampak mogoče nima smisla. 

dal sm primer ne izcrpno definicijo, za oba pojma je ontologija nepomembna, dolocena sta prakticno (tj. vseeno a je svoboda posameznika potem zares iluzija ali ontolosko utemeljena),
osnovna negativna/pozitivna svoboda ustreza distinkciji svoboda OD/ svoboda DO

pojem svobode je fundementalen zaradi univerzalnosti ne ontoloskosti,

 

fauzo reče pred 21 minutami:

Človek je najprvo svoboden, zato se bori za svobodo.

kaj je najprvo? ce je najprvo svoboden zakaj bi se potem boril za svobodo?


narod si je sodil sam
 

[fauzić]

Okult reče Pravkar:

dal sm primer ne izcrpno definicijo, za oba pojma je ontologija nepomembna, dolocena sta prakticno (tj. vseeno a je svoboda posameznika potem zares iluzija ali ontolosko utemeljena),
osnovna negativna/pozitivna svoboda ustreza distinkciji svoboda OD/ svoboda DO

pojem svobode je fundementalen zaradi univerzalnosti ne ontoloskosti,

 

kaj je najprvo? ce je najprvo svoboden zakaj bi se potem boril za svobodo?


narod si je sodil sam
 

človek je svobodno bitje, ki mora v svojem bivanju sploh šele realizirati lastno svobodo. podobno kot je ontološko naprej, da je lahko ontično. 

 

 

[fauzić]

winckelman pravi, da so stari grki povezali svobodo in lepo. nekako bi lahko rekli, da ima Platon prav, ko pravi da je naloga politične znanosti, da skrbi za dobro polisa. AMpak tu je dobro v smislu lepo : je to kar spravlja lepo na dan. 

[Okult]

fauzo reče Pravkar:

človek je svobodno bitje, ki mora v svojem bivanju sploh šele realizirati lastno svobodo. podobno kot je ontološko naprej, da je lahko ontično. 

za politicne pojme svobode ni na noben nacin pomembno a je clovek ontolosko svoboden,
zadostuje fenomenoloska svoboda
 

[fauzić]

Okult reče Pravkar:

za politicne pojme svobode ni na noben nacin pomembno a je clovek ontolosko svoboden,
zadostuje fenomenoloska svoboda
 

nope. ker potem, podobno kot za vso znnaost : ostaja vprašanje : zakaj se človek čuti nujen biti svoboden. 

[Okult]

fauzo reče Pravkar:

winckelman pravi, da so stari grki povezali svobodo in lepo. nekako bi lahko rekli, da ima Platon prav, ko pravi da je naloga politične znanosti, da skrbi za dobro polisa. AMpak tu je dobro v smislu lepo : je to kar spravlja lepo na dan. 

ne vem kdo je winckelman, je pa splosno znano da do Kanta velja povezava med idejami lepega dobrega in resnicnega

[Okult]

fauzo reče Pravkar:

nope. ker potem, podobno kot za vso znnaost : ostaja vprašanje : zakaj se človek čuti nujen biti svoboden. 

ja in kaj pol ce ostaja vprasanje?
kako to spremeni potem vsebino?
kako je utemeljena ontoloska svoboda po kerikoli metafiziki se ze ravnas?

[fauzić]

Okult reče pred 55 minutami:

ne vem kdo je winckelman, je pa splosno znano da do Kanta velja povezava med idejami lepega dobrega in resnicnega

ja, od tam pač izhaja. iz dobrega podnebja, lepih ljudi ... lahko bi rekel, da je grški svet pravzaprav neprestana hvalnica in zahvaljevanj bogovom za vse lepo, ki jim je bilo namenjeno. tako je tudi polis. polis ni "upravna enota", ampak prostor prebivanja, ki se sam uravnava po lepem. 

22. november 2023 uredilo bitje fauzo

[fauzić]

Okult reče Pravkar:

ja in kaj pol ce ostaja vprasanje?
kako to spremeni potem vsebino?
kako je utemeljena ontoloska svoboda po kerikoli metafiziki se ze ravnas?

Nismo prišli do konca, ustavili smo se na pol poti. Človek k svobodi, po svobodi stremi. 

 

utemeljena ontološka svoboda? najboljšo utemeljitev imaš v zgornji pesmi. če jo znaš brati, se kot nekako sprosti ta "SEM!"

[fauzić]

pomisli!

 

toliko napora, toliko odrekanja

 

zato da se potem s tistimi, ki sem jim naklonjen, prepiram o statusu svobode!

 

nekoč sem že davno tega delal v Schenkerju kot študent logistike. hehe, tam je vedno, ko se bosancem ni dalo delat, rekel "neču" in ga nisi premaknil, ne glede na nujo. lahko si ali zalaufal viličarja in premaknil sam, ali pa si čakal na naslednji dan. 

 

tako se danes počutim ko se vračam med ljudi, učit o svobodi , da je ta neču namesto neke svobodne svobode. in jaz čakam na naslednji dan. 

 

 

(malo čuden dan, ne tega resno vzet)

22. november 2023 uredilo bitje fauzo

[fauzić]

pravim svobodna svoboda

 

polovica misli, da se mi je zmešalo, druga polovica da sem se zatipkal. 

 

ma ne, svobodna svoboda : svoboda v svobodi osvobaja svobodo, da je svoboda. 

[fauzić]

ampak, ja, @Okult ti nimaš več odnosa do sveta.

 

in kar je meni fenomen je, da s tem shajaš. ni res, kot pravi weber, da je svet v dobi razčaranja in da je to razčaranje nujno. človek je zavestno naredil svet za razčaran, ker ni razvijal pojma svobode. to gre tudi tebi, @Vse_je_najslabse

 

so neke stvari, ki jih je potrebno razčistiti, ki svet sploh šele spravijo na plano. ne kot izkustvo, ne kot nekaj za pojest, ampak nekaj kar se zadržuje, kar ostaja ... in v tem ostajanju je to kar se ustanavlja. ne pa fakin igranje namiznih iger. treba bi bilo klubov, društev, katerim bi predstala neka jasna, stroga misel. ne pa da s komer govorim mi ponuja apologijo tega zakaj ste "basic bitches". Model je šel celo lajkat hejtanje besedne zveze "bistveno zadeva", čeprav se ima za nekoga, ki mu je blizu Urbančičeva misel. Če bi bil 10% tega kar misliš, da si ... bi ne samo bil tiho ampak bi bil hvaležen. Tako pa greš zaničevat enega ključnih fenomenoloških pojmov, samo zato, da lahko mene hejtaš. 

 

vse je predstava. 

22. november 2023 uredilo bitje fauzo

[fauzić]

takoj ko se začne filozofsko spraševanje, jagenjčki umolknejo. Začnejo z žaljivkami in posmehovanjem. 

[Okult]

koncno spet velike utemeljitve ki smo jih vajeni,
stay retarded

[fauzić]

Okult reče Pravkar:

koncno spet velike utemeljitve ki smo jih vajeni,
stay retarded

ne rabiš utemeljitev za pojem svobode, za to, da je potrebno čez svoj feel good. za to maš celo zgodovino utemeljitev. 

 

lej, nočem te napadat ali kaj, ampak resno vprašam : kaj se gremo? mamo vse možnosti, da nekaj spravimo skoz, ampak je kot da to da je treba nekaj spravit skoz, sploh nikogar ne zanima. 

 

zakaj so ljudje v 19. stoletju sedeli po kafičih in debatirali? iz istega razloga kot sva midva tu. ampak vseeno boš nekako rekel, da se te to ne tiče, da pravzaprav je tebi važno samo, da se maš fajn