Vrtičkarji

[berghaus]

Flamingo reče pred 10 minutami:

Pa smo dočakali dež in še kaj več

 

https://www.tiktok.com/@rosetintedglassesornot/video/7133656762065964294?is_copy_url=1&is_from_webapp=v1&item_id=7133656762065964294

 

 

 

Tole mi je čist adijo pamet. Mi smo včeraj dobili, če bi pobral dež iz celega vrta za ene dva deci vode. Veter je sicer polomil nekaj drevja v bližini, bili brez elektrike do večera, to je bilo pa to.

 

Danes niti kaplje! Nada, nul. Gledam kako zaliva vzhod in zahod, gasilci amo vamo, toča, tu pa kot bi bili tisoče kilometrov stran.

 

Včeraj se je ob tistem vetru videlo kako presušena je zemlja. Po okoliških travnikih in njivah jo je dvignilo toliko v zrak, da je bilo vse zamegljeno in se ni dalo dihati. V vrtu se pozna, da je prst mulčena in močno kompostno obogatena, vmesni prostori na debelo zastrti s sekanci in je s tem samo zalivanje izica, imel sem tudi pripravljenih 2000 litrov vode v dveh cisternah, džungla v glavnem. 

 

Samo če ti pride pa taka toča je v parih minutah vse sklesteno  Hvala bogu imam večino gred zaščitenih z mrežami. Je pa zanimivo, na začetku sezone sem omenjal kako pogosto imamo točo tukaj, zato tudi mreže, letos pa očitno tolče povsod drugod, pri nas niti dežja ni nobenega. Sava ni ničemer podobna, na izi jo peš pregneteš pa se ne bi do kolen zmočil.

 

Grem zdaj na polno trkat na les.......

[Flamingo]

@berghaus

 

Mi smo tudi bolj sušni zadnje čase, z izjemo današnje nevihte je padalo v zadnjem mesecu najbrž 1x, pa še to bolj na rahlo. Trava skurjena, med betonom ter zemljo je za debel prst lufta, po vrtu razpoke... Niti zalivanje nima nekega efekta, vsaj pri naših 80 kvadratih vrta, ker gre vode občutno preveč, posuši se pa ekpresno. 

 

Ampak nimaš kaj, moraš se sprijazniti, da kar bo bo. Suša, toča, bolezni, škodljivci ... na koncu je še vedno užitek pojesti domačo paradajzovo solato, navkljub vsem nevšečnostim  

 

Pa zdrži mreža tudi močnejše nevihte z debelo točo ali je to bolj za drobno?

[berghaus]

Flamingo reče pred 11 urami:

@berghaus

 

Niti zalivanje nima nekega efekta, vsaj pri naših 80 kvadratih vrta, ker gre vode občutno preveč, posuši se pa ekpresno. 

 

 

Pa zdrži mreža tudi močnejše nevihte z debelo točo ali je to bolj za drobno?

 

Nimaš zamulčeno? Jaz zalijem 2x tedensko in je dovolj, je pa resda debelo poraščeno, oziroma zamulčeno. Da ne pregreva zemljine in voda ne hlapi v prazno. 

 

Medprostorev ne zalivam, so pa debelo zasuti s sekanci in če zakopljem v njih je zgolj par cm nižje vse vlažno, živo, polno spor. 

 

Ravno letos se mi kaže pomembnost mulčenja, zasuta ni samo ena greda in tam se je zemljina razmaknila za palec na debelo od stranic, kot si že sam omenil. Tudi zalivati moram več, gor imam sosedje pora in paprik. 

 

Mreža zdrži tudi večjo točo, ker je podprta z loki is steklenih vlaken. Toča se odbija kot pink ponk žogice. Mreža je gosta in močna, zasenči približno 25% sončne svetlobe (odlično za solato) in preprečuje dostop živalim, pri nas so problem mačke in predvsem Belin, ki zasuje zeljnice z gosenicami. Ker je tesno vpeta na stranice je odlična zaščita proti korenčkovi muhi. Moraš pa paziti če imaš spodaj vrtnine, ki rabijo opraševalce. 

20. avgust 2022 uredilo bitje berghaus

[Flamingo]

Misliš zastirka? Imam na paradižnikih, naslednje leto bom še razširil, pretekla leta ni bilo takšne suše in je šlo brez problema čez. Čeprav ne bo toliko pomagalo, ker se vseeno veliko hitreje izsuši kot visoka greda. 

 

Mogoče bom tudi jaz zbil eno streho iz mreže za paradajze, ker mi jih je res žal, ker so bili več ali manj polni, samo moram še malo premisliti vse skupaj  

[Flamingo]

Jutri akcija, pospraviti kar je za stran, sanirati kar je možno sanirati in posaditi kaj na novo. Kupil 18 sadik brokolija, 18 cvetače, 9 ohrovta in 2 platojčka solate. Zraven jo bomo še posejali, nekaj imamo še endivje za presadit, ampak še ni dovolj zrasla.

 

Počasi bo treba postaviti še "tunel" za zimsko solato, da bo še v hladnih mesecih kaj frišnega. Tole bom letos prvič sprobal, upam, da rata kaj iz tega. Imaš mogoče kakšen nasvet, predvidevam, da ti tudi kaj "copraš" pozimi.

 

 

 

 

 

 

20. avgust 2022 uredilo bitje Flamingo

[berghaus]

O fuck......dobesedno zličkalo.

 

Flamingo reče pred 46 minutami:

 

Počasi bo treba postaviti še "tunel" za zimsko solato, da bo še v hladnih mesecih kaj frišnega. Tole bom letos prvič sprobal, upam, da rata kaj iz tega. Imaš mogoče kakšen nasvet, predvidevam, da ti tudi kaj "copraš" pozimi.

 

 

Letos bom prvič zunaj, v rastlinjaku. Vendar je v njem samo ena greda, 200x100 cm. Kodrolistni ohrovt in nekaj najbolj trdovratne solate, radič na primer. Problem naše parcele je, da smo pozimi od novembra do sredine februarja v popolni senci, brez žarka sonca.

 

Zaradi tega si mehko solato, mikrozelenjavo, zelišča in nizko zelenjavo gojim na policah pod lučmi. Letos bom prvič gojil tudi v rastlinskem šotoru, ki je polno opremljen, letošnjo zimo bom testno v njem gojil determinanten paradižnik, sadike imam že vzgojene. 

 

Lani sem na primer celo zimo rotacijsko gojil solato in mikrozelenjavo, tako da smo bili vsaj s solato samooskrbni, te namreč poleg krompirja pojemo največ, daleč največ. Hudo me mika postaviti še prostor za kitajsko zelje, luči imam, katerega sadike tudi že pripravljam. Poleg pese včeraj in danes posadil mlado čebulo, del pese in medsejal danes še redkvice. Čakajo me še sadike kranjske repe in cca 3-4 vrste solate, vse vzgojeno iz semena. Oh, in blitva, seveda. Problem je prostor, 7 gred je vse kar imam, s tem da pozimi žal zaradi osojnosti globoko zamrznejo. Tu je potem tista greda v rastlinjaku, 3 metre osvetljenih polic, tri opremljene s toplotnimi podstavki, 120x60 rastlinski šotor in v rezervi še troje luči, ki čakajo na montažo. Te so hvala bogu postale res poceni, konkurenca je ogromna, prav tako je z rastlinskimi šotori in za cca 500 evrov imaš že lahko lep kotiček v bajti, ki te zimsko zalaga s tvojimi najljubšimi zelenjavami. 

 

Seveda mora biti tu veliko ljubiteljske žilice, ker če gledaš iz ekonomskega vidika in vkalkuliraš še svoj vloženi čas, se ne izplača. Vsaj zaenkrat ne. Z mikrozelenjavo se da celo zaslužiti, ker so semena poceni, prav tako poraba na led razsvetljavi, pridelek je v desetih dnevih, od tega zgolj pet dni pod lučmi, zadeva pa precej bolj iskana, kot sem si mislil. Letos je šlo kar nekaj pladnjev v promet, kot zanimivost, bolj so zaupali mojim, katere so si doma postrigli sami, kot trgovinskim, ki so opremljeni z nebrojem eko in bio nalepkami. Folk ne zaupa več pol kurca temu, kar je na trgovinskih policah. Do pred kratkim veliko ljudi ni vedelo, da je krompir šprican 8 do 10 krat predno pride na polico......

 

Ko si malce pogledaš številke te kap rukne:

 

https://www.zazdravje.net/zdrava-hrana/gospa-bodite-brez-skrbi-je-le-18-krat-skropljeno/

 

Jaz načeloma škropim dvakrat (po dolgotrajnem dežju) in sicer gre za foliarno gnojitev/zaščito. Vedno mešanica sode bikarbone in mleka. 1/2 litra mleka in žlička sode bikarbone v 5 litrih vode, mleko kot kalcijevo foliarno gnojilo, ter soda bikarbona za preventivo pred plesnimi. Če bi slučajno opazil kakšne gosenice imam doma tudi neem olje. Torej vse samo naravne sestavine. Če pomaga? Zaenkrat nimam nobenih problemov.

 

Za gnojiva uporabljam samo konjski in kravji gnoj v briketih, kavno usedlino, kompost, zeolit in Agrolitovo tekoče kalcijevo organsko gnojilo (za paradižnike), še tega v zgolj polovični priporočeni dozi.

 

Eno zadevo naj takoj razčistim. Da ne bo vse tole pisanje izgledalo, kot da vem kaj počnem. Ker v resnici nimam pojma kaj delam. Vse kar počnem je stvar nabiranja informacij širom neta, znancev vrtnarjev in neke moje logike. Ko najdem kakšne čudne stonoge zalaufam google, ker nimam pojma za kako beštijo gre. Vse je en kup testiranja. Zamujam termine sajenja in potem pobiram redkvice za božič. Lani sem posadil ene dve sončnice, ki so mi bile tako všeč (sploh kako se je ptičem fuzlalo na njih), da sem za letos nabavil seme, brez da bi se pozanimal kakšno, in si vzgojil 6 sadik. Prav tako boreč. Brez da bi majmunu padlo na pamet, da so tisti ptiči verjetno raztrosili seme sončnic po bližnji in daljni okolici in da je verjetno veter raztrosil polno odcvetel boreč. 

 

Posledica je bila, da sem imel na policah pod lampami 6 lepih sadik sončnic in če se ne motim 4 sadike boreča, istočasno sem jih preko 500 (vsakega!) populil iz celega vrta kot plevel. 

 

Ni še konec. Vse lastne sadike sem seveda posadil. Potem pa smo s sosedi čukasto gledali kam koji kurac rastejo te sončnice. Ker tiste lanske so bile visoke 2 metra in z enim ogromnim cvetom. Take kot jih poznam običajno. Te, letošnje, do 4 metrov sploh še niso pokazale cvetov! Fotke so malce višje. Potem pa so se odprle, na stotine cvetov, visoke preko strehe od bajte. Najvišjo smo namerili na preko 5 metrov, katero je veter zadnjič vlegel na steho in dimnik. Zdaj jo držijo vrvi na treh koncih.

 

Pa niti to še ni konec. Teh šest sončnic (eno je veter prelomil) in njihovih nebroj cvetov stalno obiskuje brdo ptic.....si predstavljate kakšno je po tleh? Črno od semen! Kako bo to izgledalo drugo leto pojma nimam, vem pa, da sadik ne bom delal. Niti boreča. Ker ga je toliko, da mi dlake dviguje od brnenja čebel. Opraševalcev je toliko, da sem na začetku s čopičem uletel do paradižnikov, češ da bodo za ziher cvetovi oprašeni. Raje sem se obrnil in vija stran, predno si naredim bruko in me kaka jata čebel nagnete ko prašiča.

 

Polno je takih, ko se komot lopnem po čelu. Ste probali kdaj zasaditi 15 fižolov na pol metra široko vzpenjačo, češ, sej vzklili bodo eni trije? No ni blo ne. Zdaj ne morem tam skozi.

 

Če se bom spomnil, bom jutri pofotkal gredo z jagodami. Spomladi sem dal vanjo 6 sadik. Pobral zrele jagode in nikome ništa. Prvič sem sadil jagode, si predstavljate kako sedaj izgleda greda, ko jo nisem niti enkrat pipnil? Nimam pojma kako bom to rešil, razrasle so se v pm, lezejo v druge grede, v kompostnik, na drugi strani v brežino in na sosedov parking 

 

In še in še in še je tega. Me jezi? Ravno obratno. V veselje mi je vse. Zato me stisne v srcu, ko vidim Flamingotove fotke. Ker ni uničeno samo delo, oziroma čas, ki je bil vložen, enostavno ni več tistega veselja in užitka, ki te je vlekel v vrt.  

[Flamingo]

Moram priznati, imaš tole kar profesionalno zastavljen setup. Upam, da enkrat tudi sami uredimo en prostor in gojimo zelenjavo/zelišča tudi pozimi. Je zanimivo prebrati kako ste samooskrbni tudi skozi zimo, najbrž se čez nekaj let lotim tega projekta in se obrnem nate za kakšen nasvet. Ker trenutno imam še kup projektov na vidiku, fizikalno sposoben pa edini  Sedaj poleti smo pol manj hodili v trgovino, ker smo imeli konstantno na voljo svežo zelenjavo/sadje.

 

Jaz sem škropil samo krompir, dvakrat preventivno proti plesni in dvakrat z mospilanom proti koloradskim hroščem. Karenca za mospilan je 14 dni, po sedmih dneh so se že pojavljali hrošči nazaj, v roku 10 dni je bil na grmičkih že pomladek. Če se ti hrošči razpasejo je konec igre, ker bojo požrli vse. Moja je vprašala na kmetijsko svetovalnem zavodu za nasvet - odgovor? Škropljenje z mospilanom naprej, čeprav je omejitev 2x na sezono. Smo se odločili, da smo s tem zaključili in smo pobirali ročno na sedem dni. Vzelo nam je sicer nekaj časa, smo pa zadovoljni, ker imamo bolj "čist" pridelek. Me isto zmrazi, ko pomislim koliko škropijo večji kmeti, ki si ne morejo privoščiti ročnega pobiranja, gre najbrž števec proti 10. Kje je tu potem še proti plesni, pa proti plevelom, pa za uničenje krompirjevke...

 

Gnojiva pa nekako podobno - kompost in gnoj v briketih, potem pa neem tonic, kalcij, morske alge in še eno bio gnojilo za paradižnik. 

 

Prigode imamo pa vsi, meni so letos hokaido buče lezle na sosedovo, pa jih sploh sadil nisem, so same zrasle iz komposta. So imele nekje 5 metrov dolge "lovke", sem jih kar prenašal in obračal po vrtu  Moji sem kupljene sadike rož popukal, meliso pokosil, fižol sem preštihal, korenje smo imeli po celemu vrtu, ker je ob sejanju pihalo... Moja se križa, ko sem ji kazal tvoje nasvete za kompostiranje, ona bi vse v hosto zvozila zaradi možnosti plevela. Sem rekel tam maš karjolo pa srečno, itak kreg še celo popoldne...

 

Drugače bi bil pa dolgčas pri hiši  

[berghaus]

Moram povedati, da sem začel na plevel gledati čisto drugače. Oziroma na veliko stvari, kar se tiče zemlje in dogajanja v njej.

 

Prej sem se plev bal, zdaj nič več. Zdaj mi plevel pove več o zemlji kot karkoli drugega. Tudi odstranjujem ga ne več. Oziroma, da ne bo pomote, potegnem ga z žičko in pustim na gredi, da se razgradi. Ga je pa izredno malo, kaka preslica sem in tja, mogoče trava nanešena z vetrom, zastirka ne dovoli kalitve, tudi prekopavam ne, kar pomeni, da so spodnja semena dormirana. Sem in tja kak slak populim, ki se potegne po potkah, prostovoljni boreč pa pustim dokler je v cvetenju, zaradi žuželk. In gabez, seveda, ga ne tikam, ker je odličen vezalec dušika in njegovi listi odličen kompostni dodatek, bioaktivator, je tudi odlično gnojilo z sicer nizko vrednostjo NPK, a zaradi svoje sestave takoj na voljo rastlinam. Paziš samo da ne uporabljaš korenin, vsaka se ti bo namreč razvila v novo rastlino. Razen, če ga hočeš množiti, potem je eden najbolj simpl  "razmnoževalcev".

 

Glede krompirja, jaz sem ga šprical samo enkrat, če se ne motim? Mogoče dvakrat? Z mlekom, sodo bikarbono in neem tonikom. Zaenkrat smo našli samo enega samega hrošča, mora pa zdržati še cca 2 tedna do polne rodne dobe. Že počasi rumeni in me res zanima, če bomo dobili za vsaj en tenstan krompir pri južni  Drugo leto ga bom zastavil precej drugače, predvsem ne bom ga gnojil ko kakšno ganđo. 

 

Pa da ne bi res komposta vozil v gmajno 

[berghaus]

@smarnca

 

smarnca reče pred 36 minutami:

Kolk časa pa traja za en tak prehod? Also kolk manj je pridelka?

Pa btw deteljo že zdej mnogi sejejo samo za zeleno gnojenje. Isto sončnice pa še ene par stvari za katere sem že pozabil

 

 

Prehod je ponavadi sledeč......govorim za velike farme:

 

Naredi se analiza tal. Ugotavlja se vodnatost, prepustnost, količina NPK v prsti, ogljika, biotski indeks itd itd. Preveri se vremenske vplive na področje, kako je z vetrovi, vodnim stolpcem, torej količino padavin, izpostavljenost področja. 

 

Na podlagi teh analiz se ustvari pokrivni miks. Ne obstaja nek univerzalni miks, ker je vsako področje specifično samo sebi. Nekje je vroče, nekje fali dušika v prsti, nekje imajo veliko padavin, nekje malo in seveda kombinacija vseh teh vplivov. Če imaš na primer farmo, kjer je padavin malo, v zemlji fali dušika, boš zasejal miks rastlin, ki so odporne na vročino, ki ne potrebujejo veliko vode, ki vežejo nase dušik in ki rahlajo zemljo. Sej štekaš. Mikse se dela tudi zaradi raznolikosti (izredno pomembno), različni opraševalci, predatorji itd.

 

Prvo leto so ponavadi vsi ti, ki jih jaz spremljam, dali v testiranje samo del svoje zemlje. Logično, spravljajo se v sistem, ki jim je tujka in izguba cropa lahko pomeni bankrot ranča.

Na testnem delu zmanjšajo vnos sintetike, ne vem v kakšnem procentu. Na zdegradirani zemlji ne smeš ukiniti vso sintetiko! Iz mrtve zemlje ne bo zraslo nič. 

 

Po treh do petih letih se na takšni zemlji zmanjša input na skoraj nič, pridelek se približa ali pa celo preseže donos po kg/hektar na prešnji sitem, močno se poveča biot v zemlji, količina ogljika in pa procent zadrževanja vode. Praktično izgine vetrna erozija, vodna erozija (razen v primeru izrednih poplav), zaradi pokrivnosti se za 20 stopinj zmanjša površinska temperatura zemlje in vpliv UV sevanja.........tega je enostavno preveč, da bi vse opisoval.

 

Če te slučajno, ali pa kogarkoli drugega zanima, bom pripopal video Gabe Browna, v njem je razloženo kdo sploh to je in predvsem kaj se sploh v zemlji dogaja in kaj se dogaja s polji, ki preidejo na take sisteme, podprto s posnetki, fotografijami, rezultati laboratorijskih preiskav itd.

 

Gabe Brown is one of the pioneers of the current soil health movement that focuses on regenerating our resources. Gabe, along with his wife, Shelly, and son, Paul, own and operate a diversified 5,000-acre farm and ranch near Bismarck, N.D. Their operation focuses on farming and ranching in nature's image. The Browns holistically integrate their grazing and no-till cropping system, which includes a wide variety of cash crops along with multi-species cover crops and all-natural, grass-fed beef, poultry and sheep. This diversity and integration has regenerated the natural resources on the ranch without the use of synthetic fertilizers, pesticides or fungicides. Over 2,000 people visit the Brown's ranch annually to see this unique operation for themselves. They have had visitors from all 50 states and 16 foreign countries.

 

 

 

 

[berghaus]

Če mi je dovoljeno, bi razpredel še eno temo glede na včerajšnje odzive v klepetu v temi Ukrajinske vojne, katero sem, se še enkrat opravičujem, direjlal v božjo mater.

 

In sicer se tiče komentarja, če se ne motim bainita (?), tekmovanja med rastlinami, kraja sredstev potrebnih za rast. Nit pogovora so bili pokrivni pridelki, oziroma medsejanje. Kaj se dogaja, če med koruzo vseješ grah ali celo miks drugih rastlin.

 

Za nepoznavalca je slišati res čudno, na splošno se predstavlja potrebo po čistosti polj, v zemlji imamo primarno poljščino, vse ostalo se smatra kot plevel in se izdatno zatira. Takšen pogled je napačen, že par stoletij poznamo na primer "Tri sestre" v kmetijstvu:

 

Who are the three sisters? The crops of corn, beans, and squash are known as the Three Sisters. For centuries these three crops have been the center of Native American agriculture and culinary traditions. It is for good reason as these three crops complement each other in the garden as well as nutritionally.

 

https://www.agfoundation.org/news/the-three-sisters

 

Ta zadeva se neposredno veže tudi na plevele, katerim se v znanstveni sferi posveča čedalje več pozornosti, ne iz vidika eliminacije, pač pa da plevel ni ravno to, kar smo si predstavljali v zadnjih 70 letih in na rovaš njega sproducirali ducate herbicidov. Če se je še pred kratkim smatralo da je dober plevel samo mrtev plevel, se to mišljenje počasi spreminja in se ga bo treba, oziroma se ga nekateri že, lotiti drugače. 

 

Glede na bainitovo vprašanje je na voljo tale webinar, ki v detalje predstavi korelacijo in networking med rastlinami, poda rezultate raziskav zadnjih let, predstavi te nove poglede in marsikdaj preseneti. V njem imate tudi omenjen in predstavljen Jenin biotski eksperiment, poteka že 20 let in je najstarejši in najobsežnejši v Evropi in je prenekateri papir spisal na novo. 

 

 

Je dolgo in je nerd based, ampak če koga resnično zanima kaj dejansko se dogaja pod našimi nogami, bo v njem našel veliko zanimivega. Ko določeni odlomki iz Avatarja postanejo resničnost.

 

 

Še dušični webinar, izredno zanimivo predavanje, razlike med sintetiko in naravnimi gnojili, procesi v zemlji, zakaj sploh dušik in njegov dušični krog/ciklus:

 

 

26. avgust 2022 uredilo bitje berghaus

[berghaus]

Zaenkrat izgleda odlično

 

 

 

 

 

 

[Marvak]

Izbris
 

 

7. september 2022 uredilo bitje Marvak

[berghaus]

Flamingo reče Dne, 7. 8. 2022 at 9:20:

@berghaus

Potem je res tisto kar pravi stari pregovor - neumen kmet ima vedno debel krompir 

 

Sicer je res, da velike cime pomenijo manj krompirja, ampak mogoče bo kaj glede na to, da si toliko pognojil in zalival. Jaz sem vrgel 50kg gnojila pred sajenjem in to je to. Razen spomladi je bila čista suša več ali manj, da ne omenjam toče in hroščev - glej sliko. Ko sem skopaval s plugom na motokultivatorju sem pritiskal kot zmešan, ker je bilo spodaj kot beton, pa ima kakšnih 200kg, pa še jaz 100 povrhu. Počakaj, da se rastlina posuši in poberi.

 

 

Sem si oddahnil, včeraj s hčero obrnila vedra, na koncu smo ga nakvihtal genau 40 kilogramov, torej 4 kile po vedru, oziroma 1kg/seme. Lep, malce manjši kot običajno, nič gnilega, vrsta desiree. Zadovoljen.

 

Včeraj je bil dokaj produktiven dan, po sobotnem potopu. Končujem s paradižniki, sicer so še polni, a ne bodo dozoreli, na parceli že izgubljamo sonce, rastlinjak spraznil in s kompostom zasul gredo v pripravi na sajenje zimske solate, predvsem endivije in solate za obiranje, cca 50 sadik vsake, radiči pripravljeni za zunanje grede. Sadike kitajskega zelja se pridno bohotijo in gredo v lonce verjetno naslednji vikend.

 

Premetal kompostnik, rechargal zemljo od krompirja, pospravil in zaključil z nedeljskim vrtnarskim špilanjem. In se lotil pozidave kuhinje v kleti 

19. september 2022 uredilo bitje berghaus

[berghaus]

Malce updejta.

 

Paradižniki 06.09.2022. Determinantna vrsta:

 

 

Danes, že močno obrezani, ker se precej košatijo. Društvo jim dela bazilika, dva avokada in vtikanci plezalke za namen pozelenitve južne škarpe spomladi naslednje leto:

 

 

Paradižniki so že polni cvetov:

 

 

Na policah trenutno rešujem ženine "tole so vrgli stran pa sem domov prinesla":

 

 

Brez redkvic tudi to zimo ne bo šlo, jutri nafilam police še z mikrozelenjavo:

 

 

Ženin cvetlični asortima je tudi že dobil svoje mesto v hiši v pripravi na zimo:

 

 

V ostalem dogajanju ni nič pretresljivo novega, vrt je poln, prav tako rastlinjak. 4 grede so kompostno dopolnjene in že zasejane z jesensko zimsko zelenjavo, od porov, mlade čebule, redkvic, solat, peteršilja, blitve, rdeče pese itd itd, ostale tri grede še čakajo na osvežitev, takoj ko bo z njih pobrana dozorela zelenjava: paprike, del pora, rdeče pese, zelena ipd.

 

Čaka me še depopulacija cvetličnega pasu, ki je zaraščen do amena, grozdja smo iz dveh trt pobrali 4 gajbe, toliko smo dobili v skrinjo, še ene toliko si bodo lahko privoščili škorci, če si bodo upali v bližino mačk. V začetku zime obrežem brajdo in se lotim menjave stebrov, ker so se betonski izkazali za ščiš, planiram jeklene H profile, ki bodo vijačeni v betonsko sidro.  Obstoječa betonska je šponanje žice potegnilo skupaj ko puter, pri vsakem vetru samo čakaš kdaj se bosta vlegla.

 

Zaenkrat imam pripravljene sadike radiča, pladenj motovilca za posladkati, nekaj kranjske repe, obvezni kodrolistni ohrovt in 6 vedr kitajskega zelja. 

 

Do naslednjič.

[Flamingo]

Uu tile paradižniki zgledajo kar mikavno  Jaz sem jih ravno včeraj na vrtu obrezal skoraj do golega, da vidim ali bo tole res pospešilo rdečenje zadnjih plodov. Bili so še košati in poganjali nove cvetove, ampak iz tega ne bi bilo nič. Sem pa že kupil prvo rundo pasiranega paradižnika in konzerviranih pelatov, brez ne bo šlo  Sem mislil, da jih bomo imeli poleti viška, imela sva 20 sadik, ampak smo na koncu vse sproti zmazali. 

 

Sedaj pa čakamo, da se razbohoti endivja, imamo domače sadike po celemu vrtu. Pa še ene 40 sadik cvetače/brokolija, da se bojo kuhale kremne juhe. 

 

Iz avokada misliš, da bo kaj? Nekako imam v spominu, da traja ogromno časa do prvih plodov in še ti niso garantirani.

 

edit

Itak še en fun story. Sem zadnjič pofrezal njivico od krompirja in sva posejala rastline za zeleno gnojenje. Sem začel grabiti prvo vrsto semen in me začne moja špotati, da premočno grabim in da ne bo nič prišlo ven. Itak je sledil mini prepirček in nato grabljenje skoraj brez sile po njeno. Greva zadnjič mimo in rastejo rastline samo v tisti prvi vrsti, ko sem grabil "na moč"  

2. oktober 2022 uredilo bitje Flamingo

[berghaus]

Flamingo reče pred 11 urami:

Uu tile paradižniki zgledajo kar mikavno  Jaz sem jih ravno včeraj na vrtu obrezal skoraj do golega, da vidim ali bo tole res pospešilo rdečenje zadnjih plodov. Bili so še košati in poganjali nove cvetove, ampak iz tega ne bi bilo nič. Sem pa že kupil prvo rundo pasiranega paradižnika in konzerviranih pelatov, brez ne bo šlo  Sem mislil, da jih bomo imeli poleti viška, imela sva 20 sadik, ampak smo na koncu vse sproti zmazali. 

 

Jaz sem štartal s 17 sadikami, na začetku sem mislil, da bo totalen overkill, potem pa se nam je zgodilo isto kot tebi, očerupal smo jih ko keks. Toliko kot letos jih nisem pojedel skupno v celem lajfu, kar je razumljivo, zadnjih 20 let se jih nisem pipnil.

 

Po vsakem pojedenem paradižniku, tudi če je šlo za paradižnikovo omako, slabost, nabilo mi je kislino, rupurut is a must have. Sklepali da gre verjetno za nekakšno encimsko foro v prebavilih, do pred dveh let, ko sem zasadil svoje prve paradižnike za domačo porabo ostale familije. Si predstavljaš muko hodit mimo tistih lepih zrelih plodov, a se jih raje ne tikaš? Itak da sem moral probati.... Do naslednjega dne mi sploh ni padlo na pamet, da sem dan prej snedel skledo brez kakršnihkoli problemov. Takrat še nisem pomislil na razliko med kupljenimi-špricanimi in domačimi paradižniki. Lani so se mi potem potrdili prvi sumi, ko sem jedel kupljene, v solati in fasal antihistaminike zaradi tega. Čez poletje sem jedel gromade svojih lastnih brez enega samega problema, letos sem pa prav pretiraval, basal sem se z njimi, obožujem jih. Itak, brez kakršnekoli reakcije. Trgovinskih se v lajfu ne pipnem več, zato si zdaj poskusno gojim svoje lastne zimske.

 

Flamingo reče pred 11 urami:

 

Sedaj pa čakamo, da se razbohoti endivja, imamo domače sadike po celemu vrtu. Pa še ene 40 sadik cvetače/brokolija, da se bojo kuhale kremne juhe. 

 

Endivija je zakon!! Jaz sem si jo tudi nasadil uvrh glave, njej v soseščino tudi solato za obiranje. Imam še nekaj sadik radiča in kodrolistnega ohrovta. Solata za obiranje bo nekje do prvih zmrzali, potem jo gojim v pladnjih pod lučmi. Vkup z redkvicami in mikrozelenjavo.

 

Jeba mojega vrta je v tem, da septembra izgubimo sonce, vse do marca. 

 

Flamingo reče pred 11 urami:

 

Iz avokada misliš, da bo kaj? Nekako imam v spominu, da traja ogromno časa do prvih plodov in še ti niso garantirani.

 

Ne, ne verjamem da bo kaj, te zadeve mi nosi familija domov, avokada je prinesla hčera, ki ju je dobila v dar od sodelavca, ki se precej bolj na široko ukvarja z gojenjem (dokaj velika kmetija). Prosila me je, da ju postavim pod luči in mi zdaj bolj kot ne kradeta prostor v šotoru. Nimam pojma kako je treba hendlat to zadevščino. Zaenkrat izgledata super fajn, ju bodo pa paradižniki kmalu zagrnili in ju bom moral prestaviti v cvetlični kotiček. Čeprav še ne vem kako, ker ni baš veliko prostora.

 

Flamingo reče pred 11 urami:

 

edit

Itak še en fun story. Sem zadnjič pofrezal njivico od krompirja in sva posejala rastline za zeleno gnojenje. Sem začel grabiti prvo vrsto semen in me začne moja špotati, da premočno grabim in da ne bo nič prišlo ven. Itak je sledil mini prepirček in nato grabljenje skoraj brez sile po njeno. Greva zadnjič mimo in rastejo rastline samo v tisti prvi vrsti, ko sem grabil "na moč"  

 

Kakšen mix si pa sejal za zeleno gnojenje?

 

Sam sem ta vikend malce spremenil plane glede na prejšnji post, se bolj posvetil vrtu kot sajenju na police (mikrozelenjava). Splel sem komplet cvetlični pas, pobral in umaknil paprike, pobral ves por, del rdeče pese ter pripravil in kompostno zamulčil dve gredi. Ena bo fasala česen, druga čebulo.

 

S kosilnico zmulčil dve šajtrgi zelenila in dofilal kompostni kup. Tu se pozna sistem "no bare soil" kjer sem skrbel, da je zemlja stalno populirana, s tem pridobil veliko zelene mase, kajti suša je letos naredila na travniku dar mar, večinoma je bilo vse požgano in bi kratko malo ostal brez mase za kompost. Tako pa imam en prekat svežega za izdelavo za naslednje leto popolnoma nabasanega, drugi prekat približno polovično poln in tik pred uporabo, v zadnjem prekatu pa še cca tri samokolnice že davno zrelega, ki bo taman za letošnje jesensko pripravo še preostale vrtne površine. 

 

Naročeno imam še dva kubika sekancev, ki prispejo v drugi polovici oktobra, posujem poti in zaključim letošnjo zunanjo sezono. 

 

Super ekstra sem zadovoljen z letošnjo sezono. Lani sem se še precej lovil z ravnotežjem v vrtu, dajal preveč prednosti zelenjavi, letos pa obrnil to načelo in vrt močno populiziral z medenim rastjem, poskrbel za ptičji naval preko semenskega rastja (te sončnice letos so bile čista zmaga) in s ptičje hiške sredi vrta. Zgolj dvakrat šprical z neem oljem, mlekom in sodo bikarbono in kot kaže kombinacija deluje, nobenih uši, nobenih gosenic, drobižek plesni na listih kumar....to je pa to. Pastir je skrbel pred navalom polžev, super učinkovito, tisti drobižek iz zemlje rojenih ni naredilo omembe vredno škodo. Čebelji naval je poskrbel za oprašitev, paprikam je bilo potrebno podpirati vsako vejo, ker bi jih drugače zlomilo. Včeraj sem pobral zadnje, žena je iz njih naredila za tri dni filanih paprik.

 

Kot zanimivost, letos celo poletje brez ene same toče. Ful zegen, prvič v 10 letih. Moram samo še pogruntati kako spraviti mačke ven iz gred Te so zaenkrat edini nerešljiv "škodljivec", ful jim sede ležat in kopat po svežih sadikah. Mreža je edina opcija, je pa po drugi strani res, da nisem videl ene žive miši  Ravnotežje, jebat ga.

 

Tega je verjetno še trimač, pa ne bi rad preveč moril.

 

 

 

[Flamingo]

V lokalni zadrugi smo kupili mešanico medovitih rastlin, za 400m2 naj bi bila škatla 6€. Po ene 50 kvadratih smo porajtali, da to ne bo niti za 200 dovolj, ker smo na "šake" metali okrog. Moram iti še malo v kontrolo, če je še kaj več vzklilo. Na vrtu smo pa inkarnatko posejali na delu, ki so ga komunalci prekopali, ker je poknila vodovodna cev na vrtu. Že drugo leto zapored, itak so nam spet obrnili vso ilovico na vrh. 

 

Sam bom en vikend zbil nov kompostnik iz odpadnih palet, kar se bo letos nabralo bom pa najbrž pustil, da miruje eno leto. Mislim, da sem po tvojih nasvetih ujel ravno pravo razmerje. Imamo precej odpadne žagovine od zajcev, zelenega dela je pa itak na pretek. Vsake toliko časa sem premetaval in je bilo vedno vroče, vonja pa ni bilo nobenega. 

 

Naslednje leto bosta najbrž čebula ter česen čez polovico vrta, letos sta odlično zrasla, dela je bilo pa minimalnega. Najbrž kakšnih 20kg čebule in 4kg česna čistega, do spomladi bi moralo zdržati. Naslednje leto bo naraščaj in bomo morali malo zmanjšati motikanje  

 

Mogoče preveri rastline, ki mačkam smrdijo in jih posadi na vmes ali pa v lonce? Cats dislike the smell of rue, lavender and pennyroyal, Coleus canina and lemon thyme. Plant a few of these throughout the garden. (Interplanting can attract pollinators and other beneficial insects too.) Cats steer clear of strong citrus scents.

 

 

[berghaus]

Flamingo reče pred 14 urami:

Sam bom en vikend zbil nov kompostnik iz odpadnih palet, kar se bo letos nabralo bom pa najbrž pustil, da miruje eno leto. Mislim, da sem po tvojih nasvetih ujel ravno pravo razmerje. Imamo precej odpadne žagovine od zajcev, zelenega dela je pa itak na pretek. Vsake toliko časa sem premetaval in je bilo vedno vroče, vonja pa ni bilo nobenega. 

 

Potem je to to, temperatura in manjko smrdenja (gnitja) je lep pokazatelj, da zadeva laufa tako kot mora. Kar se samega klamfanja kompostnika tiče, če imaš prostor, si obvezno delaj vsaj 3 delnega s kubičnim prekati. Če ti resnično plac ni problem, 4 prekati, brez heca. kot pri nekaterih drugih stvareh, je pri kompostu podobno, nikoli ga ni preveč. Je pa hitro preveč zelenja, ko pospravljaš vrt. 

 

Jaz imam prostor skrajno omejen, na samem vrtu je bilo prostora zgolj za tri prekate. To pomeni, da je v enem prekatu zreli, za vrt primeren predelan kompost. Ostala dva prekata služita za pripravo novega, za vmesno premetavanje/prezračevanje, torej za vmesni, že delno predelani kompost, ki pa še ni zrel. Kar pomeni, da se mi pojavi problem pri čiščenju vrta, ko naberem par samokolnic sveže robe. Le te nočem dati že v delno predelan kompost, s tem bi ga moral stalno jovo na novo "zalaufati". Pomagam si z mrežnim kompostom, v katerega mečem svežo robo, s tem lahko tistega delno predelanega mirno premetavam iz enega prekata v drugega. Ko prej delno zreli dokončno dozori, ga lahko prestavim v tistega tretjega, z zrelim. Iz mrežnega potem prestavim v enega od mešanih prekatov.

 

Mogoče še en nasvet, oziroma kaj bi jaz naredil drugače pri svojem, tretji prekat, torej tisti za zreli kompost, bi delal manjšega. Ker vse tisto zelenje in ogljik, ki ga bašeš v prve prekate je na koncu par samokolnic komposta. Če vzamem zelo na uč, dobiš iz kubika svežega na koncu cca 300 litrov čistega komposta. Z zmanjšanjem tega prekata bi lahko povečal mešalne prekate, kjer je pa kubik nafilan v tren oka. Za vikend sem jedva vse pospravil v prekat, če bom v kratkem kosil ne bom imel več kam pospraviti.

 

Navedek

 

Naslednje leto bosta najbrž čebula ter česen čez polovico vrta, letos sta odlično zrasla, dela je bilo pa minimalnega. Najbrž kakšnih 20kg čebule in 4kg česna čistega, do spomladi bi moralo zdržati. Naslednje leto bo naraščaj in bomo morali malo zmanjšati motikanje  

 

Ohoho, čestitke!!!!!

 

Preidi na no dig, pa ne boš imel motikanja 

 

Česna bi si tudi jaz nasadil na rinfuzo, samo kaj ko rabi toliko časa, prostor v gredah pa je zelo zelo omejen. Plus izredno "živčen" je v primeru kakšnega mešanja kultur......več kot eno gredo mu ne dam. Čebula bo tudi v zgolj eni gredi. In mogoče še v kakšnem vedru, letošnja je bila carska, a gre h koncu. Čeprav.....hmm.....naslednjo sezono verjetno ne bom sadil špinače, kar pomeni, da bi bila ena greda več na razpolago. Videl sem, da nam špinača ne gre tako zelo v slast...bom še videl, čez zimo bom sestavil načrt, določene sadike bom štartal že konec januarja, začetek februarja. Letos sem bil precej pozen.

 

Navedek

 

Mogoče preveri rastline, ki mačkam smrdijo in jih posadi na vmes ali pa v lonce? Cats dislike the smell of rue, lavender and pennyroyal, Coleus canina and lemon thyme. Plant a few of these throughout the garden. (Interplanting can attract pollinators and other beneficial insects too.) Cats steer clear of strong citrus scents.

 

 

Coleus canina 

 

Kaj vse ne najdeš, lol. Bom še njo zasadil, timian imam, prav tako sivko in jih ne moti pet posto. So pa carske medene rastline. 

 

Še tole pozabil:

 

Iz tiste paradižnikove šume pripopane tudi malce višje zgoraj.......

 

 

 

.......je bilo potrebno včeraj kar konkretno strimati zadevo, predno uide iz vajeti, ker raste ko zmešano.........

 

 

 

In, prvi plodovi se že vesijo po vejah:

 

 

 

Kljub temu, da že dva meseca razlagam doma, pride moja mimo, pogleda..."A so to paradižniki? Čaki malo, a to pomeni, da bomo imeli paradižnike pozimi!?!"

 

Prov uno 

 

 

 

 

 

5. oktober 2022 uredilo bitje berghaus

[reder]

@berghaus A lahko amater nekaj vpraša? Spremljam kaj počneš in je fascinantno, sam za kaj takega nimam časa/volje, mogoče na stara leta. Imam pa vrt in "kompostnik" v katerega mečem random vse od zelenih odrezkov, kakih vej, ovenelih rastlin/rož in žaganje. Kompostnik je proper, ima velike odprtine tako da se zrači in po njem pada dež. Koliko časa bi bilo pametno počakati preden ta "kompost" lahko uporabim na vrtu? Hvala

[berghaus]

reder reče pred 3 urami:

@berghaus A lahko amater nekaj vpraša? Spremljam kaj počneš in je fascinantno, sam za kaj takega nimam časa/volje, mogoče na stara leta. Imam pa vrt in "kompostnik" v katerega mečem random vse od zelenih odrezkov, kakih vej, ovenelih rastlin/rož in žaganje. Kompostnik je proper, ima velike odprtine tako da se zrači in po njem pada dež. Koliko časa bi bilo pametno počakati preden ta "kompost" lahko uporabim na vrtu? Hvala

 

Amater? Jaz tudi nisem drugega kot amater, hobist po domače, valda da lahko vprašaš.

 

Je pa odgovor neljub......odvisno.

 

Na kratko, lahko je od 18 dni do 2 leti.

 

Na dolgo: volumen, mešalna kombinacija zeleno-rjavo, namočenost, mulčenje večjih/bolj trdih sestavin, vsebnost kisika, torej mešanje/premet....in še cca 10-20 drugih stvari vpliva na hitrost procesa kompostiranja.

 

"Po njem pada dež".....nisem zagovornik kompostnega kupa brez strehe. Ob dežju premočenost, ob soncu požiganje vrhne plasti, pozimi precejšnja izguba toplote. Jaz za pozimi obložim stene s kartonom, ki povzroči zadrževanje vlage, torej preprečuje izsuševanje (ob pogoju strehe, seveda) in zadržuje toploto, ali drugače, preprečuje zmrzovanje v globino kopice. 

 

Še drugače povedano, vsako sevanje po kopici (sonce) pobija vrhnjo plast živega v kopici, takenako zmrzovanje v globino. Premočitev kopice pomeni, da voda iz vmesnih prostorčkov iztiska kisik, katerega seveda porabljajo tudi termofilke (bom več v delu o premetu/prezračevanju), kar pomeni, da proces razpada preide iz aerobnega v anaerobnega, na kratko, v gnitje. Kar je načeloma tudi kompostiranje, vendar časovno mnogokratnik aerobnega, plus smrdi. Daleč naokoli. Takoj veš, kdaj ima kopica premalo zraka. Vsaj zame je stanje vlage v kopici eden izmed najbolj pomembnih dejavnikov kompostiranja, zgolj zaradi tega, ker ga tu biksne največ ljudi, ponavadi v smeri prenamočenosti. Vlažno da, namočeno ne.

 

Toliko o vodnem delu.

 

Premalo zraka.....drugi najbolj pomemben dejavnik. Brez zraka v kopici, ki je največkrat posledica pretiranega zalivanja kopice, ali pa manjka strehe, manjkrat pa posledica totalne porabe termofilnih in ostalih bakterij in mikro in makroorganizmov, bo kopica, kot omenjeno prej, prešla v gnijoči proces razpada. Tega nočeš. In zaradi tega občasno premečeš kopico v drug boks. Čisto simpl. Pri premetu tudi vidiš kaj se v kopici dogaja, je presuha, mogoče preveč namočena, zdrizasta, smrdeča? Primerno ukrepaš. Pri presuhi zgolj poškropiš, pri premokri dodaš rjavi vpojni material, karton, papir ipd.

 

Po premetu po navadi temperatura zopet drastično naraste, posledica ponovnega zagona kompostiranja, z drugimi besedami, ponovno hitro razmnoževanje bakterij.

 

Mulčenje. Če v kopico mečeš veje, storže, debele koreninske dele, debela stebla, cele kose kartona, logično da bo proces trajal in trajal in trajal. Zgolj za primer, suho jesensko listje, ki ga nagrabiš pred zimo, se v takem stanju razpada več kot dve leti, pa še takrat ima bolj status listavke, kot pa komposta. Če ga zmulčiš, recimo zgolj povoziš s kosilnico, po treh do 6 mesecih iz njega dobiš črno zlato. Brez heca, diši kot bi se v gozdu vlegel na tisti črn puh. Z mulčenjem teh trdih, večjih stvari poskrbiš, da drastično povečaš aktivno površino za naselitev mikro in makro biologije. Deževniki obožujejo karton, vendar se bodo s celimi bloki kartona ukvarjali ohoho časa, zmleti/zmulčen bo predelan u tren oka plus služil jim bo kot celice za jajčeca, pride jih deset, čez mesec dni imaš na tisoče podmladka.

 

Mešalna kombinacija zeleno-rjavo. Kolikor se čudno sliši, je ta del, vsaj meni, še najmanj pomemben. Ok, je pomemben, a ne toliko, kot se propagira marsikje. Kdo točno meri ratio dušik-ogljik? Nobeden, trust me. Redkokdo tudi pozna razmerje dušik-ogljik v sami surovini. Enostavno čez palec vzameš, da je travni odkos dušik pa čao piki. Čepav to ni res, je v bistvu 12-25:1 v razmerju dušik:ogljik. Rečemo da je nizko ogljičen, ali po vrtnarsko zeleni, dušični del. Pusti ga sušiti na soncu tri dni (mrva) in postane hitro 5:1 ali še manj. 

 

Zatorej simpl formula, 50:50, fifti fifti, pa boš dokaj na varnih tleh. 

 

Kaj pas če nimaš opcije enega ali drugega? V tem primeru se povečuje čas kompostiranja v odvisnosti od manjka enega ali drugega. Bolje je, če ti manjka ogljika. Če boš na kup vrgel samo ogljik, karton, veje, žaganje, bo ta kup po enem letu izgledaš skoraj isto. Ok, karton bo malce bolj razpadel, ostalo pa ne, predvsem zaradi tega, ker ogljik v večini predelujejo spore/fungiji. Ki so spet na potenco počasnejše, kot bakterije. 

 

Če boš na kup vrgel samo dušik, bo proces sicer hitrejši, vendar boš hitro prešel v anaerobni način, s precej smrada boš v letu dni prišel do dokaj speštane, gnijoče zmesi. To predvsem poznajo tisti, ki imajo okoli hiše razne plastične komposte, v katerega mečejo zgolj travni odkos in gospodinjske odpadke. Vem, poznam, probal v prvem letu "kompostiranja". Vrgel vse skupaj stran. Miljavžent muh, poletni smrad okoli komposta, miši, po letu dni čežana v spodnjem prekatu. Nope.

 

Nasvet zate, kljub manjku časa in volje, vsaj majčkeno skrbi za mešalni ratio. Če vržeš gor ravnokar pokošeno travo, zmešaj vmes vsaj nekaj žaganja. In zmoči.

 

Poskrbi za streho, ki je lahko tudi folija vržena čez. Zadrži vsaj nekaj toplote in prepreči da se ob dežju kopica ne namoči do amena. To naredim jaz pri mojih mrežnih kompostih.

 

Obvezno, ampak res obvezno, premeči ga vsaj enkrat na dva meseca. Vzame ti drobiž časa, odvisno od velikosti kopice, seveda. Pospeši pa zadevo u božjo mater. In ne zgolj to, med premetom boš videl, če kopica potrebuje karkoli drugega, mogoče malce vode, ali pa obratno, je notri premokro.

 

Ne dodajaj v obstoječo kopico, ki že gre skozi proces kompostiranja stalno svežo robo. Potem ne boš imel nikoli dokončanega, lepega, pripravljenega za vrt.

 

S takim načinom boš imel ob sezonskem zbiranju robe za naslednji začetek sezone pripravljen lep kupček.

5. oktober 2022 uredilo bitje berghaus

[reder]

Hvala za zelo obsežen odgovor, se da tukaj veliko naučiti. 

[Haldim]

Še moj mali update za konec sezone.

Več ali manj sem vse že pospravu z vrta, plodovke že pred par tedni. Ostale so jesenske zadeve kot so vse variante na solate, korenček, (kitajsko) zelje, koleraba. Na pol vrta sem dal zeleno gnojenje (belo gorjušico in oljno redkev), četrt vrta kjer so bile plodovke pa sem samo malo prerahljal in pokril s črno kopreno. Tu bo naslednje leto čebula in česen. Na četrt pa rastejo prej omenjene rastline.

Sem kar zadovoljen z letošnjo sezono, večina rastlin mi je dobro uspela. Ispostavil bi cvetačo ki s katero ni blo skoraj nič, čeprav sem večkrat sadil na različna mesta. Pozitivno presenečen nad sladkim krompirjem. Posadu sem dve sadiki (drage kot hudič-5 eur/kom) pa je naraslo za polno vedro.

Zelo zadovoljen s kapljičnim namakanjem, letos mi je prišparalo kar nekaj časa. Moram pa naredit par upgrejdov in sicer glede same razporeditve kapličnih cevi po gredah. Zdej sem mel samo eno, ki sem jo v spirali razpeljal po gredi. Na večjih porabnikih je bla večja, na manjših pa manjša. Drugo leto planiram naredit T sistem. Eno kratko cev ob ožji stranici in potem "odcepe" po dolgi liniji. Dva, tri, štiri, odvisno od posajene kulture.

 

[Flamingo]

@Haldim

Cvetača je bolj jesenska rastlina, uživa v nižjih temperaturah. Smo posadili kakšne 15-20 sadik mesec nazaj in vse super rastejo. 

 

@berghaus

Hvala  

 

Mogoče v prihodnosti, več prekatov bi bilo res najboljša opcija, da imam sproti gnojilo za vrt, vendar bi moral malo drugače vse obrniti in postaviti. Ravno letos sem položil kulir plošče do komposta, okoli zravnal teren in na novo posejal travo, naj vsaj ostane kakšno leto tako  Sem pa danes kresnil 4 palete na šihtu, zvijačil z 10cm lesnimi vijaki in vrgel nekaj prepustne folije čez, da pada ven čez reže. Skopal sem še luknjo, tako da je nekje 1,5 kubika volumna. Na srečo nimamo veliko zelenice, tako da se ne napolni prehitro z odpadno travo. (na nesrečo imamo pa še ene dodatne parcele, ki mi vzamejo 4 ure košnje v rednih intervalih, tako da je tiste pol urce košnje doma kar užitek)  Letošnjega bom pa še malo obrnil in pokril s folijo na vrhu kot si predlagal.

 

Na dig, hmmm, motokultivator je preveč zabaven 

 

Paradižniki so pa izredno lepi, pohvale!

5. oktober 2022 uredilo bitje Flamingo

[berghaus]

@Haldim....slin, slin, i tata bi sine 

 

Ob taki kvadraturi bi šel jaz v natančen prostorski plan, v smeri popolne samooskrbe z zelenjavo. Je pa res, da tole tvoje predstavlja za invalida že precejšen/prevelik fizični zalogaj, recimo da bi si zase želel na obstoječih 7 še 3 dodatne grede, več bi predstavljalo že prehod iz hobby v "ode hrbet u pm" 

 

@Flamingo, ne skrbi, pridelava komposta postane sčasoma nekakšen "want more and more". Kompostniki bodo rasli kar sami od sebe  Hkrati s količino zelenja. Jaz sem začel z jadno Lidl plastiko, prešel na enega mrežnega. razširil na 4 mrežne (v enem se valda ni dalo mešati vsega skupaj), končal zaenkrat pri treh mrežnih in paletnim tri prekatnem. To zaenkrat zadostuje za pridelavo cca 2-3 kubike letno. Kot omenjeno, ni problem zreli kompost, problem je mešalni del. Sploh če delaš sistem "no bare soil", v tem primeru je zelene mase hitro uvrh glave. Zadevo rešuješ s kosilniškim mulčenjem, zadnjič sem pobral fižol, kumare in paradižnike in je bil en prekat nafukan do strehe. Ta vikend še pokosim in bodo paletni na max kapaciteti. Če ne bi bilo takšne suše, kar pomeni, da imam cca 5-6 košenj manj kot običajno, bi drugo leto lahko kompost prodajal, ker ga ne bi imel kam porabiti. Res je, da sem izjavil kako komposta ni nikoli dovolj, a mi je nekako uspelo pokriti vse moje potrebe.

 

Poleg tega imam pripravljenih še 7 sodov za jesensko uskladiščenje suhega listja, za spomladansko mulčenje in recharge komposta.

 

 

[berghaus]

Vrtno delovna sobota, super vreme, hladno pivo.

 

Plan bolj ali manj izpolnjen, pokosil že včeraj (petek), premet komposta, praznjenje vseh še zasedenih veder z zemljo, plevljenje gred, zasaditev radiča, ohrovta, repe in redkvic. Ter nekaj pospravljanja okoli bajte.

 

Ker se je zadnjih nekaj postov vrtelo bolj ali manj okoli komposta, naj se še ta. Za foro sem vmes naklikal nekaj fotk, toliko da ima človek lažjo predstavo.

 

Priprava na premet:

 

 

Kot že v prejšnjih postih omenjeno, gre za tridelni kompostnik iz plastičnih palet, vezan zgolj z industrijskimi vezicami. Na parih koncih med vmesne prekate zabiti koli, zadeva je top fiksna. Streha je valovita pocinkana pločevina.

 

Čisto desno, za samokolnico, je prekat z dozorelim kompostom, imam ga še cca 5 samokolnic. Grede so vse zastrte, dopolnjene z njim, nekaj drobiža bo šlo zgolj še v cvetlični pas.

 

Srednji in levi prekat sta namenjena za premetavanje komposta v delu. Od tu problem manjka enega prekata v katerega bi metal svežo robo, zato imam na rezervi mrežne.

 

V levem prekatu je roba nabrana iz zadnjih dveh mesecev. Zeleno na vrhu so bile še danes potrgane rastline, večinoma ostanki paradižnikov. Poleg imam pripravljeno samokolnico s travnim odkosom od včeraj in mulčeno slamo, torej zeleno in rjavo, dušik in ogljik. Travo sem brez problemov vmešal v ta, že v delu kompost, ker se ekstremno hitro razgrajuje. Kako hitro?

 

Ekstremno hitro. Kot zanimivost, kosil sem včeraj, pozno popoldne tik pred mrakom. Vse skupaj, cca 6-7 košar kosilnice, sem enostavno stresel na kup v mrežni kompost, ker sem vedel, da bom danes porabil pri premetu komposta.

 

 

 

 

Danes opoldne, torej manj kot 24 ur kasneje:

 

 

Preko 60 stopinj.....vedno me fascinira. Hendlaš z vilami ali pa rokavicami, ker dejansko neprijetno peče.

 

Torej, plan je premetati kup iz levega v srednji prekat, vmes vmešavati travo in slamo in vmes dodajati kavno usedlino in zeolit.

 

Enako že omenjeno, pri premetu ne zgolj dodaš kisik v kup, ampak tudi pregledaš stanje kupa, količino vodo v njemu, uspešnost razpada sestavin, popraviš morebitne kotičke, ki so postali anaerobni, preveriš količino življenja v kupu ipd.

 

Po dveh mesecih je kup že skoraj predelan. Ne še čisto, ker je sredica še vedno topla, ima nekaj čez 30 stopinj. Vseeno se v njem ne da več prepoznati osnovnih surovin:

 

 

Vedno me preseneti kako hitro se vse skupaj dogaja. Predvsem na rovaš različice materiala, ki ga vmešavam v kup. Tu notri je bila zmetana trava, listje, tako sveže kot suho, vrtno zelenje, rože, papir, karton, bokashi, kavna usedlina, zemlja, mesni ostanki....torej dobesedno vse organsko, razen kosti, to je edina stvar, ki jo ne mečemo v kompost, zaradi razumljivih razlogov. Ajd, tudi koščic raznih breskev in podobnega ne maram notri, pa se domačim tega ne da dopovedati, redno jih najdem notri.

 

Vmesno mešanje s travo in slamo:

 

 

Počasi h koncu:

 

 

Res je lep, brez kakršnihkoli čudnih vonjev in z nebroj življenja v njem, deževnikov je na tisoče:

 

 

Urco in pivo kasneje imaš premetan debeli kubik komposta:

 

 

V levem prekatu ostane zgolj še sveža roba in pa nekaj delov mešanice z debelimi stebli sončnic, ki potrebujejo dalj časa za razkroj. Kompost v srednjem prekatu je že v takšnem stanju, da bo šel čez dva meseca v čisto desni prekat in tam počakal na pomlad. Drugače povedano, levi prekat je za naslednja dva meseca postal zbirni in ko se takrat srednji sprosti, se zopet začenja cikel premetavanja. 

 

Vse skupaj se sliši naporno, pa seveda ni, en dec ima to zmetano mimogrede, stvar je zelo lahka, ni to pesek/kamenje.

 

Pospraviš orodje, zadnji pogled na vrt:

 

 

Ščekiral še rastlinjak, kjer zaenkrat vse izgleda ok:

 

 

Solate v gredi, kitajsko zelje v vedrih.

 

In še zadnja stvarca za tale mini blogič, zanimivo mi je kako se držita peruanski jagodi. Ker jim ne sede naša hladno vlažna klima sem jih presadil v večje lonce in prenesel v bajto. Kljub temu, da nista pod lučmi se nekam neprijetno razraščata:

 

 

 

Me prav zanima kdaj ju bo začelo pobirati, zunanja je že pomahala v slovo.

 

Ekola, rana ura slovenskih fantov grob. Drugič ne bom pil kave zvečer.... 

[cashman]

za zaključek šolskega leta so mi dijaki podarili bonsai. Sprva je hiral, ker ni imel dovolj svetlega prostora, ko sem mu namenil svetlejši plac ob oknu (severno, da ni direktno na soncu), je prav lepo oživel. Zdaj pa je spet začel hirati. Listje hitro veni in odpada, čeprav sem ga postavil na najbolj svetel/sončen plac v stanovanju.

Ker nimam pojma o gojenju bonsaia, vas vprašam, ali je v bistvu normalno, da bonsai v jeseni izgubijo listje in če ostane brez čez zimo, ali spomladi požene na novo? Ali v resnici bonsai umira z odpadanjem listja?

Vesel bom kakršnikoli nasvetov...hvala! Še pripenjam fotko bonsaia izpred 3 dni...zdaj ima še kak list manj...toliko, da se ve, za kakšnega gre...

 

 

 

 

[berghaus]

@cashman

 

Očitno nas je bolj malo lastnikov bonsajev 

 

Mi imamo enega, oziroma ga je dobila žena, ni pa pravi bonsai, če se ne motim je cepljenec.

 

Žal ti ne znam pomagati, malce sem prečekiral posnetke gojiteljev in kot običajno, naletel na kup protislovij; preveč vode, premalo vode, presvetlo, premalo svetlo, lol.

 

Tisti, bolj resni in priznani dajejo nekaj več usklajenih mnenj:

 

Bonsai rad izgublja liste v presuhem okolju. Kot vidim je blizu radiatorja (ne vem ali že kurite ali ne). Vsi to odsvetujejo.

Bonsai je v bistvu drevo, zaradi tega nekateri popolnoma normalno v jeseni izgubijo liste in se ponovno napopkajo spomladi. 

Nekako splošen nasvet za notranje bonsaje v prezimovanju je postavitev na svetlo in toplo mesto, ter paziti na redno zalivanje, da ne pride do izsušitve. In obratno, ne pretiravati v izogib možnemu gnitju korenin.

 

Torej bolj ali manj kup neuporabnih nasvetov.

 

 

 

 

[rajc]

cashman reče Dne, 16. 10. 2022 at 21:03:

za zaključek šolskega leta so mi dijaki podarili bonsai. Sprva je hiral, ker ni imel dovolj svetlega prostora, ko sem mu namenil svetlejši plac ob oknu (severno, da ni direktno na soncu), je prav lepo oživel. Zdaj pa je spet začel hirati. Listje hitro veni in odpada, čeprav sem ga postavil na najbolj svetel/sončen plac v stanovanju.

Ker nimam pojma o gojenju bonsaia, vas vprašam, ali je v bistvu normalno, da bonsai v jeseni izgubijo listje in če ostane brez čez zimo, ali spomladi požene na novo? Ali v resnici bonsai umira z odpadanjem listja?

Vesel bom kakršnikoli nasvetov...hvala! Še pripenjam fotko bonsaia izpred 3 dni...zdaj ima še kak list manj...toliko, da se ve, za kakšnega gre...

 

po mojih izkušnjah so bonsai zelo občutljivi na spremembo okolice. 

 

zadnjega, ki sem ga dobil je izgubil vse liste v enem tednu, potem so zrastli nazaj.

 

Pa itak voda in svetloba. ampak to je tako splošen nasvet, da ti nič ne pomaga.

 

 

[cashman]

berghaus reče Dne, 19. 10. 2022 at 8:04:

@cashman

 

Očitno nas je bolj malo lastnikov bonsajev 

 

Mi imamo enega, oziroma ga je dobila žena, ni pa pravi bonsai, če se ne motim je cepljenec.

 

Žal ti ne znam pomagati, malce sem prečekiral posnetke gojiteljev in kot običajno, naletel na kup protislovij; preveč vode, premalo vode, presvetlo, premalo svetlo, lol.

 

Tisti, bolj resni in priznani dajejo nekaj več usklajenih mnenj:

 

Bonsai rad izgublja liste v presuhem okolju. Kot vidim je blizu radiatorja (ne vem ali že kurite ali ne). Vsi to odsvetujejo.

Bonsai je v bistvu drevo, zaradi tega nekateri popolnoma normalno v jeseni izgubijo liste in se ponovno napopkajo spomladi. 

Nekako splošen nasvet za notranje bonsaje v prezimovanju je postavitev na svetlo in toplo mesto, ter paziti na redno zalivanje, da ne pride do izsušitve. In obratno, ne pretiravati v izogib možnemu gnitju korenin.

 

Torej bolj ali manj kup neuporabnih nasvetov.

 

 

 

 

 

rajc reče Dne, 19. 10. 2022 at 9:25:

 

po mojih izkušnjah so bonsai zelo občutljivi na spremembo okolice. 

 

zadnjega, ki sem ga dobil je izgubil vse liste v enem tednu, potem so zrastli nazaj.

 

Pa itak voda in svetloba. ampak to je tako splošen nasvet, da ti nič ne pomaga.

 

 

Hvala obema!

 

Kurimo še ne, sem doma pri Kopru, še ni treba

najprej sem upošteval nasvet ene sodelavce - očitno tudi ne strokovnjakinje - ki je svetovala zalivanje na 10 dni....ampak je bilo povsem OK. Sedaj zalivam na 3 dni, kot sem prebral nekje na spletu.

Super vedeti, da odpadlo listje ni problem, in da lahko zimo preživi gol, spomladi pa zopet požene. Me pa zanima, kako bonsai "ve", da je zima, če je ves čas na dokaj stalni sobni temperaturi? Svetlobe ima dovolj, se mi pa zdi, da je tudi kuhinja ravno prav vlažen prostor, zagotovo ni presuh. Morda ga le suši blag prepih, ko je okno nekoliko odprto?

Sem pa pomirjen..

 

 

[berghaus]

cashman reče pred 10 urami:

 

Super vedeti, da odpadlo listje ni problem, in da lahko zimo preživi gol, spomladi pa zopet požene. Me pa zanima, kako bonsai "ve", da je zima, če je ves čas na dokaj stalni sobni temperaturi? Svetlobe ima dovolj,

 

Preko DLI naravne svetlobe.

 

cashman reče pred 10 urami:

 

se mi pa zdi, da je tudi kuhinja ravno prav vlažen prostor, zagotovo ni presuh. Morda ga le suši blag prepih, ko je okno nekoliko odprto?

Sem pa pomirjen..

 

 

 

"Temperaturni" prepih ne mara nobena rastlina. Ne gre zgolj za sušenje, vsakič ko preko nje piha temperaturno različen veter jo šokira. Zunanje rastline so tega vajene. Zaradi tega je na primer skoraj nujno sadike/rože utrjevati pred končnim prenosom ven. 

 

Zdej nočem se jaz delati pameten, sploh ker sem bolj na zelenjavnem področju, kot na rožnatem, oziroma sobno rastlinskem, z njimi se spoznavam šele v letošnjem letu. Jaz se držim smernic dolgoletnih gojiteljev, kjer delijo rastline na bolj in manj zahtevne. S tem, da so ene res razvajene u pm in jih zmoti že prenos v drug prostor. 

 

Kakšen noob sem v tem pogledu ti lahko pove že podatek, da mi je uspelo ubiti dva podtaknjenca ene najbolj enostavnih rastlin za podtikanje, Iresine herbstii. Ker se majmunu ni dalo prej pogledati kako in kaj, ker sej ne more biti posebej drugače kot z baziliko  

 

Imam sedaj dva druga podtaknjenca, lepo rasteta.

 

Moral se bom navaditi, da pri večini sobnih rastlin ne gre za vrtno zelenjavne plevele, kot je meta, jagode, hren, bazilika itd, katere samo malce grdo pogledaš pa ti bežijo iz grede