Flegma

Bolj slabo je bilo pri meni lani. Največ kakopak igral Euro Truck Simulator 2 in American Truck Simulator . Imam narejene vse World of Trucks evente, manjkajo mi pa še achievementi za zadnja dlc-ja. Preigral le tri igre, no so bile pa vsaj vse tri platine (hehe, in zdajle opazil, da sem se držal samo Azije: preigral po en korejski, kitajski in japonski špil): Dave the Diver ANNO: Mutationem I Am Setsuna Ostalo: Vampire Survivors Halls of Torment Peggle Deluxe (heh, tole celo obrnil story mode, challenge naj si pa nekam vtaknejo) Starfield (za preigravanje bom počakal final verzijo)

Čez praznike preigral snežno-melanholični jrpg I Am Setsuna. Gre za poklon klasičnim jrpg-jem iz dobe SNESA ala Chrono Trigger. Sicer pa špil kot tak ni nič posebnega. Zgodba in liki so bolj ali manj tipični japonski cringe, tako kot pač v večini jrpgjev. Okolje je kul, saj smo ves čas v snegu in ledu, kar sede za ta letni čas. Ko me je prijelo igrati kak jrpg, sem se I Am Setsuna lotil iz treh razlogov: ni predolg (za 100 % mi je vzelo 40 ur), v enem skozihodu se da narediti platino in igra je linearna. Slednje sem namenoma iskal, saj sem malo sit open world zadev in mi je prav sedlo igrati nekaj, kjer greš iz A v B in nikamor drugam. Škoda je edinole, da tvoje odločitve nimajo nobenega vpliva na zgodbo. Platina ni zafrknjena – saj mi zdi, da sploh nima glupih missables – niti ni (kar je za jrpg presenetljivo) prekomerno grindasta. Grindanje bo morda vzelo le kako uro ali dve, ostalo dosežke se da narediti že med samim skozihodom, seveda ob predpostavki, da se lotevaš stranskih kvestov, temeljito raziskuješ in se tepeš s skritimi bossi in podobno. Špil namreč pred final boss fightom ponudi opcijo, da zopet obiščeš svet (v bistvu se ti takrat odprejo še character kvesti), ko lahko poloviš vse zgrešeno. Mi je bilo pa kul, da so temnice kratke in save točke na pravih mestih, tako da se nikoli brezveze ne sprehajaš naokoli. Pa tudi gameplay je kar hiter. Boj je real-time turn based, pač še ena varianta običajne over-the-top jrpg prekomplicirane (no, vsaj na prvi pogled) mehanike, ki pa vseeno kar hitro postane intuitivna. Mogoče je dobro prebrati le kak vodič kako delujejo fluxuation bonusi, sicer pa lahko dokaj hitro najdeš combote, ki one-shotajo vse enemyje, včasih celo bosse, in se ti ni treba preveč ukvarjati z optimizacijo boja, saj je tipov napadov in combotov dejansko preveč. Heh, za final bossa sem se divje pripravljal z zalogo napitkov, pravih kombinacij abilityjev itd., potem pa ga pokončal v dveh triple-combo udarcih … En nasvet glede nadgradnje orožij, ki ni nikjer razložen, se mi zdi: tukaj imajo vsa orožja podobne končne statistike, tudi tista, ki jih najdeš že na začetku igranja, saj jih lahko nagradiš do podobnih statsov. Ti imajo le trade-off, kateri statsi so boljši/slabši in različne pasivne lastnosti. Za nadgrajevanje imaš na voljo štiri različne materiali (orožje upgrejdajo do plus ¼, ½, ¾ ali končne vrednosti). So pa te surovine redke/drage, zato je treba paziti, da ne uporabljaš recimo ½ upgrejda, če se mora orožje pred tem upgrejdati še do plus ¼ vrednosti, saj se ta nadgrajuje po korakih, ne glede kateri material uporabiš. Skratka, dokaj generičen jrpg, ki bi pa znal biti zanimiv za zasnežene old-schoolarje in tiste, ki bi preigrali kaj tozvrstnega in ne pretežkega in ne predolgega.

Kul voščilo. Sicer pa srečno in za igrice časa polno 2024!

Ha, kul tema. Od špilov, ki sem jih dejansko igral (je cel kup iger, ki so precej popularne, ampak me sploh nima – bodisi zaradi zvrsti bodisi multiplayer komponente – da bi sporabal), mi je res tko, iber drek Terraria. In gre za enega najbolj »overwhelmingly positive« naslovov na steamu, like ever. In mi res ni jasno, zakaj vsem tako dogaja. Od zelo igranih iger mi totalno ne potegne tudi noben Farming Simulator. Sprobal samo zato, ker sem obseden z American Truck Simulatorjem/Euro Truck Simulatorjem 2, res carski zadevici za chill out in po spletu sodeč je velika verjetnost, da če ti bo všeč eno, ti bo tudi drugo. Ampak ne. Na par let me vseeno prime igrati in sem nabavil zadnje tri Farming Simulatorje, toda vsakič znova pri vsakem hitro odnehal, ker, pač, dolgčas. In to tako velik, da mi to sploh ni chill out.

Tudi jaz to berem. Imajo pa pri založbi KUD Police Dubove v zbirki »žlahtne fantastike«, ki so jo poimenovali ravno Solaris, še par vrhunskih ZF naslovov. Od Lema je še Gospodov glas.

Meni ima pa Stellaris neverjetno nadmočen OST. Pomoje se je nabralo že za blizu 6 ur izvirnih komadov, ki so odlični tudi za poslušanje izven igre in komot daš po celo plato čez. En randomly: Škoda je edino, da tako odličen špil skoz neki spreminjajo. Tako sem že sit skoz enih novih rewritov in rebalanceov mehanik, da se mi sploh ne da več. Zmeraj ko me prime igrati, vidim: naslednji teden novi update, ki bo spremenil to in to. Pač počakam en teden. Takrat pa spet novica. Nova mehanike že v beta testu ... Naj se gredo solit. IMO špil vedno bolj deep dive-a v early access in ne obratno. Je pa res, da je vsebine zdaj kar ogromno. No, pa muzika je res top.

Letos sem res premalo igral. Čez vikend do nedelje zvečer delal, da sem oddal en projekt, nato pa rekel dost' mam. V ponedeljek zjutraj normalno prišel za računalnik, kot da delam od doma. Skodelica črnega čaja in pregled pošte. Ni bilo nič tečnega. Pogledal na telefon, če je kaj nujnega. Ni bilo. Ga odložil. In še enkrat vzel v roke in dal zvonjenje na tiho. Za vsak slučaj. Z miško šel po namizju – malo mi je zapestje trznilo, ko je šel kurzor blizu ikonice Adobe InDesign – nato pa dvokliknil na: ANNO: Mutationem in danes, ko se bliža konec delovnika, uspešno prišel do: Ah, kako je sedlo spet gamepad v roki držati. Še posebej, ker je igra pravi biserček. Gre za kitajski špil indie razvijalca ThinkingStars iz Pekinga, ANNO: Mutationem pa je 2,5D kiberpankasta zmes narativnice (dosti poudarka je na »story rich«, tudi cutscenes je kar nekaj) in side scroller ploščade z rpg elementi. Kot v kaki 2,5 pustolovščini raziskuješ svet, se pogovarjaš z NPC-ji, delaš side(kveste), ko pa postane nevarno, igra prestopi v side scroller ploščado. Ta del je fajn narejen. Okolij in sovražnikov je kar nekaj, boss fightov tudi. Na voljo imaš tri tipe orožij (ki imajo še podvariante): šibek in močan melee ter pištole in podobno za na daleč. Z odklepanjem talent treeja odpiraš nove moči in udarce, hkrati pa lahko orožja in modifikacije tudi craftaš in izpopolnjuješ. A ni nič komplicirano, ker igra vse skupaj uvede ščasoma. Side scroller/ploščadni del ni zatežen, save točke so lepo porazporejene, stopnje pa designirane tako, da se odklepajo bližnjice. Gre pa za fino kombinacijo tepežkanja, exploranja, puzzlanja in jumpanja, pa tudi kontrole se mi zdijo OK. Težavnost je bolj na lahki strani. Kar je kul, saj je to špil, ki pomoje bolj dogaja ljubiteljem narativnic kot hardcore ploščadarjem. Achievemente se da pridobiti v enem skozihodu (mislim, da ni zaresnih »missables«, če pa kaj spregledaš, lahko poloviš po final sejvu po končanju igre. Vzelo mi je okoli 20 ur, je pa res, da je čas lahko precej manjši: odvisno od tega, koliko iščeš skrivnosti, sidekveste, sploh pa koliko rad bereš: zapiskov je ogromno, a precej dodajo k vzdušju in ozadju zgodbe. Ta je nekakšen Control v cyberpunk preobleki. Sprva ni videti tako, deluje povsem kiberpankasto. Ampak bolj ko se igra nagiba proti koncu, vedno bolj me je po settingu spominjala na Control (pač supernatural high tech skrivnostne tajne organizacije z mega raziskovalnimi laboratoriji, artefakti/entitete iz drugih dimenzih in podobno). Mislim, da so Kitajci gotovo kopirali. Ampak nič ne de, vzdušje je odlično. Aja, tudi mini igri sta notri: hackanje zaklenjenih vrat in miksanje cocktailov. Pri slednjem bo kar konkreten easter egg za špil VA-11 Hall-A. Aja2: poleg pride tudi zastonjski dlc z naslovom Mysterious Game Console: retro špilčič v Enter the Gungeon stilu. To pa nisem igral, samo sprobal, a nisem vešč takih iger. Okej, to je bilo malo reklame za ANNO: Mutationem, ki me je prijetno presenetil in se mi zdi, da je več kot vreden semi-casual preigranja. Jutri pa spet delat. Juhej. Ampak čez vikend startam s kakšnim konkretnim rpg-jem. O ja, treba izkoristiti praznike.

Lol, jaz tudi teh treh nisem (plus še kako peterico naslovov moram dodati, ostalo pa imam bolj ali manj preigrano). Mogoče kaj povezano s tem, kaj je bilo na voljo v zgodnji dobi cd-roma, ko verjetno še nisem imel predvajalnika. Moram res enkrat tale Myst preigrati. Sem imel tudi sam podobno izkušnjo oziroma mnenje glede špila, kot je zapisano v knjigi (kaj so to zaeni diapozitivi, dolgčas ). Pa zgleda, da sem bil tudi premlad še. Kasneje pa nekako nikoli ni prišel na vrsto. Me je opis pa kar zrajcal, ja.

Hej, daj povej, a je kakšna pustolovščin notri, ki je ni nisi preigral? (Jaz moram priznati, da ene par iger še nisem preigral ... a imam dljan že novi eXoDOS, mogoče pa padejo še ) Super knjiga je ja. Sploh za tiste, tako kot meni, ki so jim dogajale Sierine in LucasFilmove/LucasArtsove pustolovščine, je to fantastičen nostalgija trip. Pa če knjigo prebereš od prve do zadnje strani, dobiš res lep vpogled, kako se je žanr razvijal. Mi je pa kul, sploh v nekaterih prispevekih od Snetega, koliko zadev kot mulc nismo opazili/dojeli, kot odrasel pa vidiš predstavljeno tematiko iz povsem drugega zornega kota. Bo treba spet kaj preigrati. Sploh kaj takega, kar že od otroštva nisem. Skratka kul knjiga.

Meni je tudi kul špil, a sem raje ostal pri ETS2/ATS, en špil za šofiranje je dovolj, da je skoz naložen. Pa še bolj zen je. Je pa tale Snowrunner zajeban ja. Malo je manjkalo, pa bi začel pisati esejistično-izpovedne spise, ki bi se začeli s »Sedim v močvirju in razmišljam ...« Me je pa pri špilu motilo nekaj, kar nima veze z igralnostjo. Ampak ful me je motilo, da ni nikjer nobenih ljudi. Res tko, immersion breaking.

Eno leto naokoli in nov božični event. Tokrat se lahko prvič vozimo po snegu! Preko portalov, ki jih najdeš na kakšnih večjih počivališčih, lahko božična darila voziš v ali iz dežele Winterland. ) Lol, mogoče pa s tem testirajo morebiten kak epic seasons upgrade. Že izboljšava vremena z zadnjo nadgradnjo se meni zdi velik korak naprej.

Če se prav spomnim, imaš pomoje več širine v žanru. Sicer sem klasičnega sci-fija tudi kar nekaj prebral, ampak bolj na »safe« varianti, torej najbolj znana imena, pa še to od mnogih avtorjev zaenkrat le po eno samo knjigo, a vendarle, vse to so imena, ki se mi zdijo vredna vsaj sprobati: Arthur C. Clarke, Frank Herbert, Richard Matheson, Ray Bradbury, Larry Niven, Arkady & Boris Strugatsky (Arkadij in Boris Strugacki), Samuel R. Delany, Joe Haldeman, Alfred Bester, Roger Zelazny, Kurt Vonnegut, Philip K. Dick, Poul Anderson, Isaac Asimov, Orson Scott Card, William Gibson, Ursula K. Le Guin ... Tega je ogromno, in na seznamu manjka cel kup velikanov, ki jih moram še sprobati, denimo Robert A. Heinlein, Stanisław Lem, Fredrik Pohl ... Je pa gotovo, da ti vse ne bo všeč. Tudi meni ni sedlo vse, a zanikati, da gre za vrhunske zadeve, tega pa ne morem. Da ne omenjam, da je znotraj žanra ogromno podzvrsti, znanstvena fantastika je zares zelo širok pojem. Okej, če izpostavim tako randomly, prve tri, ki mi zdajle padejo na pamet (pa verjetno tudi zato, ker so bolj sveže v spominu ) : Arthur C. Clarke: Childhood's End (na nebu se znajdejo nezemeljske ladje, Overlordi, ki Zemljane pahnejo v utopijo. Kaj to pomeni? Super zadeva o razvoju/evoluciji – koncu ali začetku? – človeške rase). Tko, res brezčasni masterpiece v pravem pomenu besede in ena moja najljubših knjig. Joe Haldeman: The Forever War (spisano kot alegorija na vietnamsko vojno o pripadniku, ki se nekje v oddaljenih zvezdnih sistemih bojuje v stalni vojni proti Nezemljanom. Vsled dolgih razdalj zaradi relativnosti potovanja minevajo leta, tudi stoletja, ko se med odhodi na bojišče vrne domov v povsem drugačen svet.). In recimo še Poul Anderson: Tau Zero (vesoljski ladji se med potovanjem v trideset svetlobnih let oddaljeno ozvezdje pripeti okvara na pospeševalnem stroju, in pospešuje v neskončnost. Kako se s tem sooči posadka, ko pravzaprav izven časa potuje prot neznanemu. Kul ideja, mogoče izvedba ne najbolj, a vseeno, eden klasičnih primerkov hard sci-fija.

Jaz sem si tudi nekaj H. G. Wellsa nabral, potem ko sem kako leto ali dve nazaj pogledal nanizanko Warehouse 13 . In grem zdaj na par mesecev skozi njegove (najbolj znane) romane. Pet sem jih že prebral, nekatere ponovno, druge prvič, dva me pa še čakata (The Shape of Things to Come in The Food of the Gods), a prideta kmalu na vrsto. Res je bil genij, skoraj lastnoročno je vzpostavil žanr znanstvene fantastike. Mi pa vedno bolj dogaja »golden age« znanstvene fantastike. S tem, da zbiram vintage paperbacke (torej ebay). Sicer so pogosto dražji kot nove knjige, ampak obožujem old school pulp naslovnice. In eden od velikanov zlate dobe (in ZF-ja na sploh) je seveda Arthur C. Clarke. Tako sem ta teden prebral Islands in the Sky, zdaj pa je na vrsti Prelude to Space.

Pomoje so bile na izbiro samo tri velikosti ob lansiranju. Pač azijc, belc in zamorc. Nobenih sliderjev.

Fanatical ima zelo dober build your own bundle, če še kdo ni videl. Precej kulskih naslovov za male pare: Prestige Collection - Winter Special 2023 | Fanatical

Na naročnino imam samo Adobe InDesign CC. Imam tudi original CS6 paket (torej zadnji, ki ni na naročnino), tako da za tisto kar nujno potrebujem še Photoshop in Illustrator, sta različici CS6 povsem v redu. Dobro da si me spomnil, mi ravno decembra poteče naročnina, da podaljšam. Majku jim kapitalistične barabe plačuj in si nič ne lasti, pa bo šlo spet 425,78 € za eno leto uporabe programa, če niso zopet kaj podražil.

Ko ste ravno pri Cyberpunk 2077: če prav razumem, je špil zdaj končan. Tale update iz 5. decembra (torej patch 2.1) naj bi bil zadnji? Torej se špil zdaj gre končno lahko preigrati? Če tako, bo tole zelo prav prišlo za med praznike, da grafično končno malo prešvicam

he, he @DaCapo, a si to videl, glede ne tvoje glasovanje zna biti tale free DLC za Dave the Diver zate über jackpot combo:

Letos rekordno malo igral, ampak poskusimo nekaj vkup dati: GOTY Baldur's Gate 3* * Nisem še igral, ampak zaupam frendom (OK, in tudi smetani tuki), da je to to. Gotovo mi bo dogajalo, ko se nekoč lotim. Dave the Diver eXoDOS 6.0 ALTERNATIVNICA Dave the Diver Halls of Torment RAZOČARANJE (hm, Starfield premalo igral, ampak če res postane tako generično loopast, potem bom razočaran. Ampak mi špil vseeno gotovo ne bo zanič, ker mi pač Bethesdini open worldi dogajajo.) NAJBOLJ PRIČAKOVANA prosti čas za igrice igrati in Odčepnik in triglava opica NAJLJUBŠI CHARACTER Geralt of Rivia, ker je decTM NAJLJUBŠI OPEN WORLD Fallout 4 Ultima VII Euro Truck Simulator 2 / American Truck Simulator NAJBOLJŠI DLC Euro Truck Simulator 2: West Balkans

Jazst pa igram Adobe InDesign vsak dan po osem ur najmanj. Tudi čez vikend. Res kul. Škoda da ni na steamu, da bi huntal kartice in achivemente ... (Uh, kako me ima, da bi kako rpgjko igral ... Ah, dovolj pavze, gremo nazaj delat ... )

Konec decembra se bo zgodila še ena petdesetletnica klasike grozljivk, to je Izganjalec hudiča oziroma The Exorcist (1973) letos preminulega legendarnega režiserja Williama Friedkina. Podobno kot za film The Wicker Man ob jubileju dobivamo 4K UHD izdajo. Teh je cel kup, denimo že samo za britanski trg so na voljo štiri (standardna, steelbook, ultimate collector's edition in deluxe edition). Imel sem malo sreče, tako da mi je uspelo dobiti najprestižnejšo izmed njih, to je 50th Anniversary Deluxe Edition (ki se jo je prijel vzdevek Bible Edition). Čeprav redko kupujem limited studijske release (raje imam butične, ker ponujajo vrhunske esejistične knjige, studijski običajno prilagajo samo kič), moram reči, da so pri Warner Brothers ponudili vrhunsko izdajo, ki spominja na tiste iz butičnih znamk. Je pa res, da so sodelovali z BFI-jem, ki je prispeval knjižno analizo filma, ki jo je spisal Mark Kermode. Dokaj velika in tudi težka škatulja je kul designa, na dotik spomina na usnje, oblikovana pa je kot da bi šlo za izvod Biblije (skupaj s katoliško vijolično barvo in pozlačenimi črkami in robovom). V njej je poleg omenjene knjige še ena 40 stranska knjižica, dvostranski poster, promo fotografije, ... in steelbook (z originalno grafiko!) s petimi diski (2 x UHD, 3 x BD). Na UHD-jih sta Director’s Expanded Cut (Altered Director's Cut) in Unaltered Theatrical Version, na BD-jih pa Director’s Expanded Cut (Altered Director's Cut) in Altered Theatrical Version. Plus seveda cel kup bonusnih dodatkov. Letos je izšla tudi knjiga The Exorcist Legacy: 50 Years of Fear, ki jo je spisal priznani filmski publicist (in tudi Friedkinov biograf) Nat Segaloff. Nisem imel še časa brati, a dobiva izjemno pozitivne ocene. No, sem pa ob nakupu poleg dodal še roman (avtor William Peter Blatty), da ga končno preberem, saj že dolgo velja za žanrsko klasiko. Od prej imam pa antologijo franšize na dvdju in prvi film na blu-rayu. Ampak tej izdaji se nisem mogel upreti. Še posebej, ker je to, tako kot The Wicker Man, tudi eden izmed mojih 10/10 filmov. Unboxing:

Ker sem na izi coviden, po dolgem času spet nekaj igram, naložil sem ANNO: Mutationem, nekakšno 2,5D action-adventure rpg cyberpunk narativnico, ki se mi po kakih petih urah igranja kar precej dopade. Se ne spomnim, če se je špil kaj veliko omenjalo tukaj. Svet je precej dodelan, zgodba zaenkrat vleče, precej je pogovarjanja in raziskovanja. Rpg mehanik je kar nekaj, od odklepanja talent tree-ja, upgrejdanja določenih atributov do lootanja in craftanja in modificiranja orožja. Boj je 2d sidescrollasti in rahlo ploščadni, kjer lahko tepeš z lažjim ali močnejšim meleee orožjem, mečeš granate, uporabljaš pištolo itd ... Dodanih je par mini iger (denimo hackanje ...), celokupno zelo všečno. Pa še kul filozofijo ima špil:

@Gladiator dobrodošel med razsvetljenimi! Letos je res veliko dobrih releasov. Pred kratkim sem v 4K zbirko dodal enega mojih najljubših filmov (v moji beležki nosi zasluženo oceno 10/10), klasiko folk horrorja, to je The Wicker Man (1973). Ob petdesetletnici filma se je StudioCanal močno potrudil in izdal ličen paket imenovan 50th Anniversary Collector's Edition. Škatla je nadstandardne velikosti, ima čudovito grafično podobo, ob odpiranju te pričaka pop-up grafika, zapne pa se magnetno. Poleg posterjev in razglednic vsebuje še 64 stransko knjižico, v škatli pa je pet diskov. Tako na UHD-ju kot BD-ju so vse tri različice filma (UK Theatrical Cut, Director's Cut in The Final Cut), ekskluzivno pa je priložen še glasbeni CD (Katy J Pearson & Friends present songs from The Wicker Man). Glede na to, da sem od prej imel le DVD (ki pa je bil tudi kar kul, saj je imel izdajo na treh diskih, vključno z OST-jem), mi je bila UHD izdaja instant buy. Na diskovju je cel kup bonusnih dodatkov, hkrati pa je izšla še making of knjiga velikega formata, v trdi vezavi in naphana z odličnim slikovnim gradivom. Ker sem bil ravno v zaletu, sem poleg nabavil še roman (avtor Robin Hardy), ki je izšel pet let po izidu. Tako, da sem si nabral kar veliko gradiva za predelat. Če ti je film všeč, UHD izdajo StudiaCanal (poleg zbirateljske edicije je na voljo še steelbook) in making-of knjigo močno priporočam. Tule je pa še semi-official unboxing paketa (in tudi steelbook različice) in predstavitev knjige njenega avtorja, Johna Walsha.

@Menethil to misliš verjetno Deep Red? Kako je tukaj glasba vključena v film, je genialno. EDIT: Lol, spregledal, da misliš Phenomeno Aja, tega ne boš dobil v Sloveniji. Direkt pri založbah ali običajnih štacunah ala amazon.co.uk, ebay.co.uk itd.

Joj, kako ste vsi sramežljivi, noben ne upa pokazat, kaj ima. No, bom pa jaz po dolgem času spet. Zadnje čase sem povsem obseden z žanrom giallo. Iz wikipedie: In eden od velikanov žanra je Dario Argento. Pri moji že nekaj časa najljubši butični znamki Arrow so lani izdali pet vrhunskih UHD-jev v omejeni izdaji, a takrat še nisem bil giallo fan. Poleg tega je peterica filmov bila izdana v dveh različnih podobah (v »črni«, newly commissioned art izvedenki, ki je meni res všečna, in v arte originale različici), tako da je še to otežilo zbiranje, saj so bile v cirkulaciji za isti film škatulje z različno podobo, a sem se zapičil, da hočem imeti vse črne. Ker se pozno padel v giallo, sem le enega, Deep Red, ki je izšel zadnji, pred meseci dobil še po redni ceni, ostale štiri, že razprodane, pa mi je po večmesečnem iskanju na ebayju vendarle uspelo nabrati. Tako da tadaaa: Paketi so fantastični. No, saj gre za Arrow. V lično oblikovanih in trdnih kartonastih škatlah so škatle z uhd diski, vrhunsko oblikovane 80-stranske esejistične fotografsko bogate knjige na premium papirju, dvostranski posterji in po šest lobby kartic za vsak film. Na diskih je cel kup dobrot, različne verzije filmov, če obstajajo (italijanski, export/mednarodni in ameriški – slednja je kakopak običajno tako cenzurirana in rezana, da nosi kar drugačen naslov, retarded ameri pač). Vsi imajo Dolby Vision, za zvok pa lahko izbereš italijanski ali angleški dub. (PRO TIP: glej v Italijanščini!). Filmi so: The Bird with the Crystal Plumage [L'uccello dalle piume di cristallo] (1970); giallo The Cat o' Nine Tails [Il gatto a nove code] (1971); zvrst: giallo Deep Red [Profodno rosso] (1975); zvrst: giallo Tenebrae [Tenebre] (1982); zvrst: giallo, über slasher (film je del notoričnega seznama video nasty) Phenomena [aka Creepers] (1985); zvrst: giallo/supernatural horror hibrid Filmi imajo izjemen soundtrack, za nekatere je odgovoren Claudio Simonetti s svojim bendom Goblin. Trenutno imajo turnejo po ZDA. Če bere kdo to iz programskega oddelka Kina Šiška, naj jih privleče tja. Pretty please!