Flegma

@cebelar123 he, verjetno imamo vsi dokaj podobne sezname, pač early King (ali pa vsaj nekje do srede dvatisočih), pa bi se na seznamu malo menjavali naslovi iz tega obdobja, pač od osebnih preferenc in prebranih naslovov. Mislim da kakih štirih knjig iz tvojega seznama nisem prebral, a bi bil moj dosti podoben. Sam bi dal gor še Carrie (čeprav nisem nikoli ziher, a mi je ta roman všeč zaradi romana samega ali vsled izvrstne filmske predelave Briana de Palme ). Pa gor bi dal še par knjig, ki objektivno verjetno niso Kingovi top naslovi, a so meni zaradi različnih razlogov zelo ljubi: The Long Walk, Needful Things in zbirka novel Four Past Midnight. Nisem pa še prebral dveh njegovih dokaj »signature« romanov It in The Stand. Mi je pa kul, da imaš gor The Eyes of the Dragon, čistokrvni fantasy in torej za Kinga precej neznačilno delo.

A imaš kako kopijo odveč? vzamem takoj. Ja vem, tale edina verzija, ki je trenutno na voljo po normalni ceni, je naredil naslovnico nekdo v wordu, ki je tri dni nazaj prvič videl računalnik. Blago rečeno. Bo na polici na najbolj temnem kotu sobe. Poleg flourescentnih Kingov, če kakega nabavim. Od alternativa je kul tudi različica letnik 1978 in dotis 1981, se dobi za okoli 100 €. Kar je še vedno too much, ampak vseeno precej ceneje od tiste zgoraj.

Sorry za malo delaya, ampak imam za seboj par tedenski ultra kombo »dajmo delat od jutra do sred' noči«, pa ni bilo časa za nič drugega. Hja, saj niso slabe, ampak je meni tisti, bolj thrashi old school videz vseeno boljši. Se pa strinjam, da same naslovnice niso toliko problem kot hrbti. Pa ne samo tukaj pri Kingu. Sem bil nedavno v MK v City Parku med angleškimi knjigami, in je obup. Veliko hrbtov je v nekih fluorescentnih barvah. Vse nekaj kriči, pač marketing založb se s tem bori proti veliki današnji težavi – to je motnji zmanjšane pozornosti, ki jo je prinesel splet in obilo informacij – in če nekaj ne vzbuja pozornosti na polici, pa magari z veliko mero slabega okusa (grozni so novi dotisi knjige The Three-Body Problem, mislim, da je cover enak, hrbet pa je gnusno fluoroscentno zelen, resno, to nikoli ne bi dal na domačo polico), je očitno postalo nevidno. Sedaj je treba počakati par let, ko bodo vse knjige v izložbi kričečih in flouroscentnih barv in bodo potem nove izdaje vzbujale pozornost s tem, da bodo, pač, normalne. In spet estetsko všečne. Sem pa, mimogrede, vmes nabavil zgoraj omenjeni Paperbacks from Hell. Knjiga je še v dostavi, ampak je kar velik preview na voljo in sem že tam malo bral ... in našel res mega epic thrashy sinopsis in tagline knjige, ki je bila tudi povod za nastanek monografije Paperbacks from Hell in sicer grozljivi roman: John Christopher: The Little People (prvič izšlo leta 1966) Dogaja se na Irskem. Leprechaune, škrate iz tamkajšnje folklore verjetno vsi poznate. Vendar tukaj niso leprechauni, ampak pazi-prihaja-najbolj-thrashy-ever-tagline-tri-dva-ena-brace-yourself: Gestapochauns. They speak German. They carry whips. Ko sem to videl, sem valjda moral to takoj nabaviti. A so zgleda skoraj vsi, ki so imeli Paperbacks from Hell v rokah, imeli podobno idejo, in je šla cena te izdaje z res kul vintage naslovnico kar v višave. Rabljene nisem našel pod 250 €. Obstaja pa ponatis iz leta 2000, trenutno so le tri knjige še na zalogi na amazon.co.uk. In sem potem naročil to različico, dasiravno je naslovnica res dolgčas proti tisti zgoraj. Vendar nima veze. Komaj čakam, da tole prispe, se takoj lotim branja.

he, he, saj zato pa je zadnji update v špil prinesel luknje in grbine. So morali engine poluknjati posodobiti, preden se odpravimo na Balkan Sicer pa je pri obeh špilih bilo zadnje čase ali pa je napovedanih res veliko free updejatov, vsa čast developerjem. V Evropi bomo zgleda pred Balkanom dobili nov paket posodabljanj nemških mest in pa Švico. Komaj čakam, da se odpravim v Alpe. Pri ATS pa se nadaljuje posodabljanje Kalifornije. Sem ravno pred kratkim malo fural po severu te države, ki so jo že posodobili, in je res občutna razlika. Je kar težko voziti, ker skoz okolico opazujem in nisem pozoren na cesto . Me je pa presnetila novica, da bo tudi Texas v kratkem dobil novi free content, in sicer kar za 500 milj novih cest. Res en velik .

@Avion hvala za tole, sploh tale re-release pod blagovno znamko Paperbacks from Hell je videti mikaven, dokler ne prideš do cene, ako bi hotel naročiti komplet Hm, ali pa tudi ne, saj je že 17 naslovov notri ... Bom pa gotovo nabavil vsaj Hendrixovo knjigo, ki si jo omenil zgoraj.

O hudo, tole je videti carsko. Samo kaj, ko me bo gotovo prijelo, da začnem zbirati predstavljene knjige ... In če kaj vem, vem da so zbiratelji horor popkulture izjemno vneti (beri: vse je hitro razprodano in potem gredo cene na ebayju v nebo.) Sem ravno par tednov nazaj hotel kupiti kak slasher tie-in roman iz osemdesetih, in tisto kar sem gledal je bilo vse med 300 in 1500 €. In to ne novo, ampak »well read«, kar je po novem fancy izraz na spletnih štacunah za zguncane knjige. Sicer pa vidim, da so tudi prave mojstrovine vključene v knjigi, denimo Bradbury pa Shirley Jackson. Verjetno gre torej bolj za aspekt 80s estetike, ne toliko knjižne vsebine? Je pa tale horor estetika iz poznih sedemdesetih in osemdesetih res unikatna. In ne samo pri knjigah, tudi pri filmih (no, sicer moram priznati, da so tukaj že v sedemdesetih zmagovali Italijani s svojim žanrom giallo, ki sem ga »odkril« šele pred kratkim in mi res dogaja), sploh pri takratnem slasher obdobju in potem pojavu video nastyjev. Imam podobno knjigo za filme, ki je polna slik takratnih posterjev in prapadajočega oglasnega gradiva. Dokaj kul, dasiravno je besedilo bolj ali manj površinsko. Ampak kul, če te to obdobje in žanr zanimata: Mimogrede: pozna kdo kak kul slasher horor roman iz osemdesetih, kaj v stilu filmskih Halloweenov ali Friday the 13th in tako naprej?

Glede mongolskih bojevnikov: Conn Iggulden in njegova petdelna zelo dobro ocenjena serija Conqueror (sl. prevod Osvajalec, Učila, ampak se mi zdi, da je razprodana) o Džingis kanu: 1. Wolf of the Plains (2007) (Volk s planjav) 2. Lords of the Bow (2008) (Gospodarji loka) 3. Bones of the Hills (2008) (Mogočni vladar) 4. Empire of Silver (2010) (Imperij srebra) 5. Conqueror (2011) (Osvajalec) Sam je sicer nisem bral, a sem kar nekaj njegovih knjig o drugih obdobjih zgodovine (Vojna rož, Sparta) in se mi je dosti dopadel. Iggulden je itak znan pisec zgodovinske fikcije in pred pisanjem dobro predela obravnavano snov, njegovi romani so pa zelo berljivi. Dosti fokusa da tudi na predstavitev takratne (vojaške) tehnologije, strategij, vsakdanjega življenja, tako da če te zanima zgodovina, je to kar fajn.

5/10? pet od deset!? PET OD DESET!!??

Ne vem če je že blo kaj podobnega tukaj, ampak tole je zelo kul in scary obenem:

Sicer ne bi rekel, da ima tole Kingovski vintage vibe, ampak ker je kar nekaj govora zgoraj o The Standu (ah, enkrat moram iti čez ta roman, ga imam že celo večnost na to read seznamu, samo me obseg vedno znova demotivira :)), ampak Justin Cronin in njegova trilogija The Passage (The Passage, 2010; The Twelve, 2012; The City of Mirrors, 2016) pogosto dobiva vzporednice s Kingom. Gre za epsko (ampak res: epsko! ) post-apokaliptično pripoved, pri kateri sem imel sicer sam tekom branja izmenjajoča love-hate mnenja, a mi je celokupno vseeno nekako vedno bolj dogajala (sedajle vidim da sem prvo knjigo na goodreads ocenil s tremi zvezdicami, drugo s četrtimi, zadnjo pa že kar s petimi ). Včasih se mi je sicer sila vleklo vse skupaj, po drugi strani pa so bili nekateri odseki opisov kolapsa družbe, njenega ponovnega vzpostavljanja in zgodbe različnih ljudi, ki skušajo preživeti v novi realnost spisani neverjetno dobro in s krasno atmosfero. Kdo bral Peter Straub: Ghost Story (1979)? Straub je tudi sicer nekaj sodeloval s Kingom, ampak tale Ghost Story me že nekaj časa mika, še posebej, ker se ne spomnim, da bi kdaj v preteklosti vedel zanj, zadnje čase pa se mi zdi, kamorkoli se obrnem, se nehaja na kakem seznamu priporočil za branje. Kot da je deležen nekakšnega revivala. Ali pa samo meni to cookieji kaj vsiljujejo EDIT: also, sedajle me je prijelo, da še kakega Kinga nabavim, in kaj je s tem trendom ogabnih naslovnic zadnje čase, tisti Kingovi paperbacki, ki sem jih včasih kupil so bili res carski, ampak tole: je videti kot en tetrapack za sadne sokove . Fando bibita.

Tudi meni je to pri zgodnjemu Kingu všeč. Sicer pa je pri Kingu tako, da ljudem njegove knjige različno ustrezajo. Poznam par ljudi, ki jim King nadvse všeč, ampak Dark Towerja se ne dotaknejo niti pod razno. Spet drugim je The Dark Tower ena najboljših serij na splošno, ne le od Kinga. Moj »čuden« moment pri njemu je bil denimo njegov zgodnji roman The Long Walk, ki mi je zelo dogajal, potem pa vidim, da se knjiga pogosto omenja kot primer njegovega pofla

In tudi navodila so bila prevedena, prav super je bilo, evo, dve škatulji in pripadajoča manuala:

no vidiš, se je že začel, ker imaš direkt bančni račun povezan z mojstri za neverending shopping spreeje

Prejšnji teden je Second Sight na 4K UHD-ju izdal meni enega izmed najljubših filmov ever: Picnic at Hanging Rock (1975). Škatla je ogromna, ima čudovito podobo, poleg štirih diskov (2 x UHD, 2 x BD) pa vsebuje še 6 artcards, izviren roman Joan Lindsay z ekskluzivno naslovnico in odlično knjigo esejev in ostalih zapisov o filmu, ki je tudi bogata s slikovnim gradivom. Sicer imam roman (ki sem ga v pričakovanju na nov release filma nedavno prebral) in film že od prej (vendar le na DVD-ju, ki pa je imel tudi lepo oblikovano izdajo z nekaterimi ekskluzivnimi dodatki, zato ni za odmet), toda ogledati Picnic at Hanging Rock v HDR-ju in proper setupu je res cinefiska izkušnja. Sem pogledal včeraj in novi remaster naredi precej razlike. Sicer nekateri pravijo, da je DNR prekomeren, a se mi zdi, da nova podoba – ki sta jo sicer odobrila direktor fotografije in režiser – lepo ojača sanjavi in enigmatični aspekt filma. No, bom bolj pozoren, ko si bom ogledal še drugo različico filma na drugem disku. Več o DNR kontroverznosti in ostalih tehnikalijah izdaje je že na DVD Beaverju. Unboxing:

Ni nobene carine, pa tudi poštnina ni draga, glede na to, da je sledenje vključeno. Sicer pa najbolje vidiš ceno, da daš v košarico in klikneš checkout, da ti vse izračuna. Skratka, navedeni ceni prištej kakih 10 eurov za poštnino in to je to. Recimo na primeru: tole te pride 74,50 € z vsemi stroški, s tem da je navedena cena 54,99 GBP (=64,17 €)

Juhej, končno lahko letos v Igrovju kaj napišem. Saj mi je uspelo prvič letos neko igro (ki ni ETS2/ATS, ampak slednje itak ne štejem za igro ampak za zen meditacijo, kateri je treba dnevno posvetiti vsaj pol ure) igrati in celo preigrati. No, v bistvu niti ni bila to igra, ampak bolj igrca igrica igračka. No, v bistvu to ni bila niti igrca igrica igračka, ampak le LSD DLC za igrco igrico igračko. No, v bistvu niti ne vem, če lahko to sploh štejem za igrco igrico igračko, saj pravzaprav sploh ne igraš. Malo se premikaš gor in dol in levo in desno in haluciniraš in počakaš, da mine 30 minut. Nato ponoviš postopek na rahlo drugačen način, da dobiš nove achievemente. In to je to. Skratka, čez sem dal še Tides of the Foscari, drugi DLC za Vampire Survivors. Tako da sem po achievementih v 184/184 klubu, torej ponovno na 100 %, vsaj dokler ne pride nov DLC. Kar kul in zasvoljiva zadevica, če rabiš kratek fiks predah z možgani na off. Prva mapa (od dveh novih) je precej kul. Nove moči itak OP (kar je poanta), tako da sta edini »veščini«, ki jih potrebuješ za dokončanje DLC-ja, pač čas za nekaj 15 ali 30 minutnih sešnov in dober »wisdom save«, s katerim se obraniš čudnim prividom, ki pridejo z igranjem. Pač, v redu in zabavno dokler traja, potem ko vse odkleneš, ni pa nobenega razloga več, da bi špilčič še kdaj zagnal.

@DaCapo Meni je bila zelo v redu. Če kaj spominja na ostale, so to pač ti žanr opredeljujoči tropi. Me je bolj pritegnila, kot katera od tujih podobnih uspešnic (denimo povsem overhajpana A. F. Steadman: Skandar and the Unicorn Thief – imamo tudi prevod –, za katero je avtorica dobila rekordni sedemmestni honorar še pred izidom). Seveda pa ni vse perfektno, ampak da bi to izpostavljal, bi bilo pikolovstvo. Zato ne bom. Morda le to, da če bi bila to tuja uspešnica, bi bilo verjetno kaj bolje uravnoteženo, spolirano, ampak vedi, da si tam zaradi ogromnega trga podrobno urednikovanje lahko privoščijo (saj ima skoraj vsaka knjiga že stran ali dve zahval do urednikov, testnih bralcev itd.). Pri nas je utvara pričakovati, da bi se zaradi majhnosti trga kdo bil pripravljen tako celovito posvetiti besedilu – še posebej prvencu (mlade pisateljice) in žanrski knjigi. Toda vseeno, kot rečeno, knjiga je lepo zastavljena, tekoče berljiva, in ja, se mi zdi da ima s tem nagibom v temačno fantazijo, tudi dokaj unikaten ton znoraj zvrsti. Lahko pa avtorico kaj več povprašaš jutri na »slovenskem Comic Conu« Na meji nevidnega 2023, saj bo tam imela predstavitev nadaljevanja.

Že peti moj letošnji ZF ali fantazijski roman domačih avtorjev in avtoric. Me veseli da je scena tako živahna. Tokrat: Julija Lukovnjak: Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa in lahko rečem le Če bi se Julija Lukovnjak rodila v angleško govorečem svetu in roman napisala v angleščini, sem prepričan, da bi bil to major release, ki bi polnil naslove in prodajne lestvice. Prav zares: triple AAA zadeva. Spoštovanja vredno pa je tudi dejstvo, da gre za njen prvenec, ki ga je napisala še v najstniških letih. Zvrstno gre za mladinsko fantazijo v stilu Harryja Potterja, glavni junak je petnajstletnik, a knjiga ujame tak fin starostno neomejujoč ton, da zna roman (ta je izšel konec leta 2021), podobno kot Rowlingova, vsrkati vase bralce vseh starosti. Zgodbo spremljamo čez več pripovednih likov, s tem da je osrednji junak Edgar Kaos, človeškega rodu in izbrisanega spomina, ki se v deželi vilinov, čarovnikov, elementalov in ostalih znajde v središču tamkašnjega boja za preživetje – deželo namreč napadajo razduševalci, ki bitjem ločujejo duše – potem, ko se po spletu okoliščin pove že z edino dušo Inkrematere, s čimer postane Varuh dežele. Večino knjige spremljamo njegovo šolanje (to ni le za klopmi, tudi bojevanje in raba čarovnij) v eni izmed varnih baz enot, ki se bojujejo proti razduševalcem. Je pa nevarno že tod: morda ima sovražnik podpornike tudi tam, in Edgar, ki kje že tako nezaupljiv zaradi izgube spomina – dodajmo še prevare in nekatere sovražno nastrojene sošolce ali učitelje –, se spopada z dvomi in vprašanji komu zaupati. Edgar je sicer po srcu na dobri strani, toda avtorica to klasično zgodbo odraščanja začini z dejstvom, da v njem tli nekaj zlega: prebuja se mu namreč temna magija, kar ga spravi v nemalo težav in šokantnih dejanj, s tem pa lahko opraviči mnenja tistih, ki bi se ga raje znebili. Domišljijski svet je premišljeno osnovan, z dodelanimi zakonitostmi magije in ostalega, napolnjen s številnimi čarobnimi bitji, njihova poimenovanja pa lepo zvenijo v slovenščini in roman je lep dokaz, kako bogata je slovenščina tudi pri fantazijskem izrazoslovju. Junaki so kul, hitro postanejo del Edgarjevega (in bralčevega) sveta, od njegovih sostanovalcev: lokostrelke vilinke Florie, ki se rada znajde v težavah, in bolj previdnega čarovnika Kvinta, do tistih, s katerimi se ne razume najbolje. Jezik je tekoč, dialogi včasih zabavni, zbadljivi ali navihani, spet drugič lahko pripoved zapade v bolj oster, temačen ton, ko sledimo Edgarjevim mislim, ko se znajde sredi na videz brezizhodnih situacij. Skratka, tudi po obsegu (več kot 550 strani dokaj velikega formata) proper fantazijsko delo in lep primer, da za odlično fantazijsko knjigo ni treba vedno posegati po angleščini. Nadaljevanje z naslovom Svet je senca (Edgarja Kaosa) pa je zgleda tudi že blizu izida.

glede Neskončne zgodbe: Beletrinina izdaja ni povsem identična tisti verziji od Mladinske knjige iz leta 1987 ali ponatisa iz 2003, saj so malo posodobili prevod. Na hitro sem opazil samo malenkosti tipa: napadavci --> napadalci. Bržda ni bila slovenščina leta 1987 taka, da se je v teh primerih pisalo v in ne l (med drugim se tudi prevajalec Janez Gradišnik podpisuje kot »prevajavec« in ne kot prevajalec) in so verjetno to bolj prevajalčeve fore (?), ki bi danes zvenele čudno. Aja, pa tudi uporabljeni gothic font pri naslovih se med izdajama razlikuje. Brandon Sanderson je itak legenda, tako da zelo priporočam. Dasiravno njegov slog ni tako žmohten, ciničen, črno humoren kot recimo romani, ki jih pišejo Martin, Abercrombie, Lynch in podobni (se mi zdi, da se je ta slog fantazije med slovenskimi bralci bolj prijel), ampak bolj tradicionalen, Jordanovski, mi njegove knjige vedno povsem dogajajo. Worldbuildingi pri Sandersonu so vrhunski, piše pa res izjemno berljivo. Ne preseneča, da je tako popularen. No, se je tudi @cebelar123 dobro zaokrožil. Meni pa prvi tri knjige delujejo kot en sam obsežen roman, očiten preskok v slogu je s četrto, saj se filozofska plat izdatneje izpostavi. Sprva je Herbert knjigo Božanski imperator peščenega planeta hotel objaviti le kot (filozofski) monolog, samo se je založba ustrašila, kako bo to vplivalo prodajo. Tako, da je sedaj vsaj v dialogu vse skupaj. Peto in šesto moram pa še prebrati. Sicer pa zadnji teden prebral dva romana: prvi je bil inspired by @magični kralj Arthur C. Clarke: Childhood's End Childhood's End je vrhunski predstavnik zlatega obdobja sci-fi-ja. Roman je bil spisan leta 1954 (!), a se poigrava s tako brezčasnimi idejami in koncepti, da še danes deluje neverjetno aktualno – ne velja Clarke brez razloga za velikana zvrsti. Zares brezčasna mojstrovina, ki mi je osebno celo boljša od njegovih – prav tako odličnih – del Rendezvous with Rama in 2001: A Space Odyssey. Joan Lindsay: Picnic at Hanging Rock Filmska mojstrovina Picnic at Hanging Rock Petra Weira mi že od nekdaj dogaja, od sedaj pa sem navdušen še nad leta 1967 objavljenim romanom, ki že od izida buri duhove in ki ni postal le pomemben predstavnik avstralske literature, ampak se je zasidral kar med tamkajšnjo folkloro. Kolonialni pozno viktorijanski/edwardijanski vpogled v dekliški internat, ki se sprevrže v atmosferično enigmo, potem ko se za nekaj dekleti med izletom za valentinovo leta 1900 na pikniku pri Hanging rocku izgubi vsakršna sled. »Mystery novel« o skrivnosti, o posledicah izginotja na internat in bližnje mestece. Metafizično, odprto, morda celo s pridihom cosmic horrorja, a venomer avtentično, hipnotično in prepredeno s duhom časa, kjer britanski višje slojni kolonializem trči z neukročeno avstralsko divjino. Pristna fikcija, ki buri domišljijo.

@MartinPocrezze itak, UBP-X700 tudi letos velja best buy budget nakup. Koliko se še spomnim od leta, dveh nazaj, ko sem sam nabavljal in prebral nemalo reviewjev, podpira praktično vse. Jaz sem sicer potem kupil Sonyja UBP-X800M2 in sem zelo zadovoljen. Saj v bistvu naj bi bila dokaj podobna, edina razlika je, da je UBP-X800M2 bolj robusten (je iz kovinskega ohišja), podpira tudi DVD audio (kar je praktično edina večja razlika napram UBP-X700, vsaj na papirju), ter podpira HDMI2.0b (UBP-X700 podpira HDMI2.0a, razlika je v tem, da HDMI2.0b doda podporo za HLG (Hybrid Log-Gamma HDR tehnologijo, ampak nimam pojma, če se to sploh rabi pri predvajanju ploščkov , kolikor sem takrat gledal, je to poleg HDR10 in Dolby Visiona še en standard, ampak je bolj namenjen broadcastingu). Skratka predvajalnik je kul, diski se hitro nalagajo, tudi upscale za DVD-je je jako fin, iz nekaterih stisne res dobro sliko. Če ti je to pomembno, lahko malo po rivjujih pogledaš, nekateri omenjajo, da UBP-X800M2 bolje upscala od UBP-X700, nekateri pa to sploh ne omenjajo, ne vem pa, če je to res.) Sicer pa velja predvsem to: nakup je odvisen tudi od TV-ja. Obstajata dva standarda HDR10+ in Dolby Vision, ki imata vsak svoj zaledje podpornikov (prvega fura Samsung z zavezniki, Dolby Vision pa Sony s somišljeniki). Ker sem se sam zapičil, da hočem imeti Sonyjev TV, mi je bila logična izbira Sonyjev predvajalnik, saj ti podpirajo Dolby Vision, NE podpirajo pa HDR10+. Torej, če imaš denimo Samsungov TV, potem je Sonyjev predvajalnik brez veze, saj Samsungovi TV-ji ne podpirajo Dolby Visiona in podpirajo le HDR10+. (Naj bi bil pa Dolby Vision hudejši od HDR10+ in tudi bolj future proof.) Morda še to: če boš kupil Sonyja, moraš vedeti, da je na predvajalniku treba Dolby Vision ročno vklapljati in izklapljati (če zadnje pozabiš, bo morda SDR ali običajno HDR vsebino prikazoval v napačni barvni paleti.)

Nova različica, 1.47 je na voljo tako za ETS2 in ATS. Pri ETS2 so remodelirali del jugozahodne Nemčije, natančneje mesta Stuttgart, Frankfurt, Nürnberg in Erfurt. Meni je pokazalo za 1,4 odstotka novih neprevoženih cest. Sicer pa nova verzija prinaša dva nova tipa prikolic, ki si jih lahko lastiš: cisterne in za prevoz živih živali. Za tiste, ki radi spijo med šofiranjem, so dodali ACC (Adaptive Cruise Control) in EBS (Emergency Brake System). Vsak špil je dobil tudi eno novo furo za posebne prevoze, meni je pa najbolj kul, da podlaga cest ni več ravna, ampak so na površini od zdaj naprej majhne grbine in luknje, tako da tovrnjak rahlo pozibava med vožnjo. Kar je bliže resničnosti. Je pa še kar nekaj novosti:

ja, z UHD playerjem . Se jih tudi pri nas da presenetljivo na easy dobiti, dasiravno nekatere trgovske verige ukinjajo oziroma so že ukinile dobavo predvajalnikov. Iz nobenega amazona, niti angleškega niti ameriškega ni carine, pa cene so na amazonih v bistvu najcenejše. Vem, ker pogosto kupujem tam. Za redke in razprodane zadeve pa mi je najbolj kul ebay.co.uk. Splača se pogledati tudi direktno pri izdajateljih (recimo par meni ljubih brandov, ki so razlog, da Evropejci, ki smo nekako pregovorno prikrajšani za top izdaje, dobimo boljše release kot Američani: Arrow, Eureka, Powerhouse Indicator). Zelo dobre izkušnje imam tudi iz HMV-ja, in sicer preko outleta na ebayju.co.uk. Za rabljene zadeve sta nepogrešljiva musicmagpie in momox.co.uk (pri njiju vedno nabavljam preko amazona.co.uk ali ebay.co.uk, to sta tudi edini štacuni brez sledenja pošiljke, kjer kupujem, a je vedno prišlo do mene). Animeje občasno kupim na All the Anime. Iz zgoraj naštetih štacun nisem imel nikoli problemov z dobavo, ali sploh kakih problemov. Se pa sedajle ne spomnim, če te kje dodatno »razveseli« carina. No, na All the Anime in musicmagpie je gotovo, na Arrow in momox.co.uk (teli pošiljajo iz Nemčije) gotovi ni, za Eureko in Powerhouse se pa ne spomnim, ker sem redko tam kupil. Na amazonu je bilo v bistvu vedno ceneje. Sicer pa priporočam kupovanje le tam, kjer je sledenje s pošiljko. Sodobna hollywoodska jajca so dokaj poceni, ker očitno nikogar ne zanimajo, razen casulcev, ki to streamajo na telefonu na WC-ju, medtem ko connoisseurji padajo na klasično in evropsko produkcijo, ki je posledično glavno področje zbirateljev (kar malo narobe svet, saj je danes lažje dobiti dobre release obskurnih, kultnih in evropskih zadev, kot mainstream hollwoodskih naslovov. No, meni je to zelo kul. ). Nekako 20–30 € za film za standardne izdaje in nekje 50 € pa tudi do 70, 80 € za film za zbirateljske ali omejene. So pa pogosto na volju tudi boxseti, kjer potem cena na film pade tudi na 10 € ali celo manj. Sploh boxseti od Powerhouse Indicatorja in Arrow-a so epic. Sicer se pa spremlja razprodaje. Po mojih izkušnjah je v tem primeru najcenejši amazon.co.uk. Popuste lahko spremljaš denimo na Blu-ray.com (klikneš na angleško zastavico in Deals, če slučajno link neposredno ne pripelje tja.) Še izjemna stran za primerjavo releasov, brez katere praktično ne gre, če te prime zbirati home video zadeve: Rewind Splača se vržti uč tudi na forum.blu.ray.com Fino je vedeti tudi to, da UHD-ji niso regijsko zaščiteni, in tudi ogromno ameriških blurayjev je regije ALL, čeprav so označeni z regijo A. Zgoraj omenjena Rewind in Blu-ray.com sta odličen vir informacij o regijski zaščiti.

Slučajno naletel na oglas za mogočni slovenski zgodovinski artefakt in se nisem mogel upreti. Dasiravno je škatla izostala, in običajno zaradi tega ne bi kupil, a sta 32-stranska knjižica z navodili in kaseta skoraj kot novi, zato je bilo škoda zamuditi priložnost. Torej: Kontrabant 2 za ZX Spectrum (Radio Študent in RTV Ljubljana) izid: december 1984 cena: 1200 din btw, a ima kdo škatlo odveč?

@BuDi aha, zgleda, da je potem tracking samo preko nakupov na ebayju, saj je na voljo le tole: Expedited Delivery to Slovenia via eBay's Global Shipping Programme

od BooksEtc sem preko njihove štacune na Ebayju.co.uk nekajkrat nabavil, in je prišlo vse ok, brez ustavljanja pri carnikih. Pa še tracking je na voljo. Tole je kar žalostno glede bookdepositoryja. Do brexita sem tam res ogromno knjig naročil (pravzaprav brez njih ne bi imel takšne zbirke knjig, kot jo imam), potem pa na njih kar malo pozabil, resnici na ljubo bi se morali učinkoviteje odzvati na spremembe (je pa res, da ne vem, koliko je to njihova krivda in koliko amazonova, kot njihovega lastnika). Je pa letos pri tehnoloških gigantih res ogromno prestrukturiranja (=odpuščanja) in temu kar ni videti konca. Sicer zelo veliko kupujem na Amazonu, ker je za nas Slovence pogosto to edina dobra možnost, a upam, da vrzel dobro izkroristi konkurenca. Monopoliziranje trga ne prinaša ničesar dobrega.