Flegma

Sem že skoraj kupil Hogwarts Legacy, ker precej rajcate tam, a se mi je uspelo nekako zadržati . Že tako preveč zadev v steamovi knjižnici, pa itak sem navajen, da igram špile z zamikom, ko so finalno dlcjani in patchani, tako da bom raje počakal. Sem pa včeraj naredil tri nove achievemente pri Vampire Survivors, ki so prispeli z zadnjim updejtom., tako, da sem spet na 100 %. Za kar se potrebuje kakih 50 minut (kar je na srečo premalo časa, da bi se mi ponovno začeli prikazovati kristalčki pred očmi ): en run na inverse forrest mapi plus en run na novi mapi. Slednja preseneti s tem, da je en tak velik fan poklon Sonicu the Hedgehogu. Developerjem res nekaj na polno dogaja. Potem ko smo konec lanskega leta enem letu in pol igranja končali Curse of Strahd, smo pa par tednov nazaj začeli z novo Dungeons & Dragons 5E kampanijo, in sicer Dragon of Icespire Peak. Smo pa zamenjali virtualno namizje in smo tokrat iz roll20 prešaltali na Foundry VTT. Dokaj kul. Heh, so pa te začetne seanse prav zabavne. Ko smo prej bili že zverzirani v role-playing vlogah, sedaj z novimi liki igranje pogosto poteka takole: Sumljiva temnica pred nami. »Ej, pojdi ti taprvi naprej.« »Ne, ti pojdi, a nisi ti rogue, išči pasti.« »Ja sem, ampak sem ranged, bom zadaj. Pojdi ti, imaš oklep.« »Ja, ampak sem glasen pa slabo vidim ...« ... Tako da je trenutno naš wizard izvidnica. Ampak če bo kdaj kje napačno stopil ali past sprožil, ga ne sestavimo več skupaj. . Ekola ena sličica iz kampanije iz sešna teden nazaj na VTT-ju Foundry:

jp, tisti tvoj post z linkom na tole stvarco je imo najbolj epic post na mn3njalu. Ever. Pa šele par dni nazaj opazil še tistega od amige. Tako, da sedaj tudi tisto dl-jam. Tnx again. Žal še nič časa za igranje letos (pol urce ATS/ETS2 na dan izvzeto ), pa zgleda, da bo tako vsaj še par tednov. Pa dobro, ne morem samo v DOS-u viseti, treba je najti še čas za kake sodobne narativnice. Plus gaming time je treba razporejati z movie (po dolgem obdobju mi zopet dogaja gledat filme) in reading time-om, tako, da cilj kakih 5 retro pustolovščin letno hitro postane kar velika številka, se mi zdi, še posebej, če aktiviraš true retro mode in se pretvarjaš, da ne moreš iti na splet plonkat rešitve.

Pomoje bom res tako naredil, celotno različico bom imel varno v arhivu na zunanjem disku, instalirano pa lite. Itak dvomim, da bom sprobal več kot za enomestno številko različnih iger letno

nah, ravnokar zbrisal za dva tera stuffa na disku, tako, da mi panike , še novega ne bo treba kupiti aha, če je tako, se pa morda res ne splača vsega dljat. Čeprav morda bom, če se se slučajno zgodi, da bo exoDOS prepovedan ali kaj drugače nedostopen Sedaj moramo le še ugotoviti, kako se frdamani torrent klient instalira, ker mi windowsi blockajo sleherno namestitev ... Se vidi, da nisem videl piratske igre od blizu lih odkar se je prvi CD-ROM pojavil v štacuni namesto donacije lahko tole kupiš (no, vsaj v bistvu je to neke vrste donacija): Exodos Version 5 Collectible Box and Items - Etsy Slovenia

tnx za info zgleda, da bom letos bolj v DOS-u, kot na raytracingu

Prebral in užival v postapokaliptični jurski park-ijadi Žige Kastelica: Dežela dinozavrov: začetek, kjer svet zdesetka neznana bolezen, hkrati pa se pojavijo še dinozavri, ki radi malicajo tiste redke srečneže, ki jih ni pokončala bolezen. Knjigo tvorijo štiri vzdušno spisane kratke zgodbe, ki vsaka na svoj način opiše dinozavrsko (post)apokalipso in boj za preživetje. Vse se kakopak dogajajo po različnih koncih Slovenije, spisane pa so s tekočim jezikom in lepo zastavljenimi liki, predvsem pa je iz prebranega čutiti, da je avtor pravi poznavalec/navdušenec vsega dinozavrskega. Skratka, fino žanrsko čtivo, če ti dogajajo postapokalitpične zgodbe o preživetju in/ali dinozavri.

jao @DaCapo kako zadnje tedne rajcaš z nizanjem celega kupa pustolovščin in sorodnih zadevic, ko imam igranje špilov žal na pavzi, in kaj vse bi zagnal, sploh tiste pustolovščine, ki jih omenjaš iz exoDOS-a. Če ti ni odveč in če lahko enostavno pogledaš, a lahko preveriš za dva naslova, če sta tam, ker se nikjer ne prodajata: Batman Returns (Konami) – tele pustolovščine mi nikoli ni uspelo končati, in če je notri delujoča različica, je to jackpot Shannara (Legend) – še ena tie-in pustolovščina, ki je iz licenčnih razlogov izbrisana iz zgodovine, nisem nikoli igral, a sem kasnje prebral knjige, in me zelo mika Ekola, če sta oba špila notri, direkt drugi teden nesem pc kišto v štacuno, da mi dajo še en ssd notri samo za exoDOS in podobne zadeve

Kul video, kaj vse smo lani dobili pri ATS/ETS2. Nizanja novosti je kar za 10 minut. Ni čudno, da toliko šofiram. In vneto pričakujem, kaj vse bo letošnje leto prineslo. No, kar že vemo je dlc Zahodni Balkan, ko bomo končno med drugim lahko postavili garažo v Sloveniji, in prenovljena Švica, oboje pri ETS2, pri ATS pa novi zvezni državi Oklahoma in Kentucky.

uf, tnx, sem mislil, da samo mene nekaj narobe krivi. Prav weird je bilo tole . Ampak so se ti čudni simptomi potem hitro prenehali že po enem dnevu neigranja. Tako, da od takrat, ko grem ponoč v poltemi na wc, ni vidim več teh xp crystalov vsepovsod.

hm, zanimivo, jaz sem pa ful užival v fightu. Je pa res, da sem igral v top-down ultra micromanagement aktivno poteznem načinu na hard, način, v katerem je bojevanje optimizirano se mi zdi. Res proper role-playing igranje. Ampak le v tem primeru, torej miš + tipkovnica in aktivno potezno. Sem probal akcijski način in z gamepadom, pa bi špil unistaliral, če bi imel samo tak način igranja, ker je res, drek. Skratka, meni je bil špil iber kul, tudi story line questi, skrivnosti, zbadanja med kompanijoni, tiste war table misije ...

+1, če res ban, če je sarkazem sicer pa, Dragon Age: Inquisition needs more love

Sem sedajle malo na kup vrgel, kaj sem igral, pa sem precej manj, kot sem mislil. . Vse skupaj manj (ni vključen čas za American Truck Simulator – tod mi manjkajo še achievementi od Texas dlc-ja, kar bo verjetno trajalo še par tednov. da jih naredim – in Euro Truck Simulator 2, niti zaradi lastnega zdravja nočem vedeti ), kot mi običajno vzame en skozihod kakega mega open world rpgja. Vseeno pa sem celokupno zadovoljen s preigranim. Lani sem stopil med posvečene, ko sem končno preigral Dark Souls Remastered (tudi zadovoljen s skozihodom, saj mi je v enem uspelo zbrati 75 % achievementov – okej, na koncu sem ponovno presnel backup save, da sem videl oba konca), ki je v bistvu tudi edina prava igra z daleč največ preigranega časa. Vse ostalo je indie/garažno, narativnice za nekaj večerov, včasih celo samo za enega. Od point-and-click pustolovščin sem lani igral le igre od Wadjet Eye Games. Pentalogija Blackwell mi je (razen rahlo okornega začetka) čista mojstrovina, tako da sem od njih preigral še solidna Shivah in Emerald City Confidental (nima steam achievementov, samo in-game, a sem naredil vse). Preigral več žanrsko različnih story-based iger, ki so mi bile zelo všeč, priporočam, če so vam všeč narativnice ali sorodno hibridne zadevice: rang 9/10: OPUS: Echo of a Starsong rang 8/10: Lake, Deliver Us the Moon rang 7/10: Forgotton Anne, OPUS: Rocket of Whispers, Layers of Fear + Inheritance dlc, Stray (okej, 7+, če si cat lover, potem je to tudi rang 8 lahko :P) Niso bile pa vse kul: rang dolgčas: OPUS: The Day We Found Earth Sem že povsem pozabil, a sedajle vidim, da sem bil tudi nekaj pervy, kompletiral Fallen: Makina and the City of Ruins, eroge rpgmaker jrpg. Oziroma celo antipervy: en achievement zahteva zero depravity skozihod. Kratka, kakih 10 uric za 100 % dolga zadevica polna tipičnega japonskega opolzkega in samoironičnega ne-me-jemati-preveč-resno humorja in z dobrim tempom. Drizzlepath naslova sta turška one-man-band garažna hardcore walking sima. Ultra indie, ampak model očitno nakaj počne prav, saj ima svoj krog odjemalcev in se mu splača lansirati vedno nove naslove, ki jih je že cel kup. Na vsake toliko časa igral Stellaris, ki je sedaj z vsemi DLC-ji res epic grand strategija, in, vsaj zame, daleč najbolj dostopen Paradoxov naslov. Vsled tukajšnje histerije in overwhelmingly positive statusa na steamu preigral še Vampire Survivors + Legacy of the Moonspell dlc. Kul za kratkočasenje ali na easy igranje, če ni časa. Če bi ga imel, bi imo igral raje kaj bolj konkretnega, a sem bil koncem leta precej zaseden z delom, tako da je tole prišlo kot naročeno za občasne 30-minutne sešne. A teh se je čez tedne nabralo kar nekaj, tako da je to po preigranem času presenetljivo postal moj drugi najbolj igran lanski naslov (ATS in ETS2 izvzeta). Pod črto: upam, da mi letos uspe kaj več, sploh narativnic, ki mi trenutno zelo dogajajo. Evo, ker za špile ne poznam kaj podobnega, kot ima goodreads za cilj prebranih knjig letno, kar tule pledgam, da bom tudi letos skušal »obrniti« vsaj 1 »konkreten« špil in 20 narativnic ali sorodnih naslovov.

Nedavno sem dva tedna septembra leta 1986 raznašal pošto v (fikcijskem) slikovitem oregonskem mestecu Providence Oaks. Lake je čudovita indie slice-of-life narativnica (narrative adventure) in moj peti zaporedni letos preigrani podobno zvrstni naslov evropskih neodvisnih igričarskih studiov, ki mi je bil v zadovoljstvo. Nizozemska ekipa zbrana pod imenom Gamious je pripravila nostalgični vpoklic osemdesetih, hkrati pa z glavno junakinjo starosti nekje sredi štiridesetih pociljala prav na tisto publiko, ki je odraščala v za mnoge idiličnem desetletju: 1980-ih. Igra torej za »mature audiences«, nekje po štiridesetem letu, ki bo refleksirala njihovo življenjsko pot: je smer prava ali je morda še čas za kakšen zasuk, leta namreč hitro tečejo. Meredith Weiss, samska in brez otrok, z uspešno kariero (kar z drugimi besedami pomeni le delo, delo, delo) v softverski firmi (torej gazelasti panogi), se iz velemesta za dva tedna po dolgih letih vrne v rodno podeželjsko mestece. Oče jo namreč prosi za dvotedensko nadomeščanje v službi poštarja, da si lahko njena starša privoščita daljši oddih v sončni Floridi. Providence Oaks je tipična, idealizirana »small town americana«, skupaj s paleto barvitih (četudi stereotipnih) likov, kjer se zdi, da čas teče počasneje. Meredith se med obiskom vpokličejo različni spomini, sreča nekaj poznanstev, tudi njeno srednješolsko BFF (ta BFF pa je – tako kot se pogosto zares zgodi – trajal le do njenega odhoda na univerzo). Taka in podobna srečanja so spisana dokaj organsko, preko izbir v dialogih pa vplivaš na ton pogovora in posledično na to, koliko ti je mar do določenih NPC-jev. Določene odločitve lahko konkretno zasučejo potek razpleta. Igralna mehanika je podobna tretjeosebnemu pohajkovalniku (s tem da je polovico tega časa namenjena vožnji poštnega kombija) v nekako kvazi odprtemu svetu, ki vzpodbuja tudi kanček raziskovanja. V resnici pa je potek linearen, usmerjen na razvoj zgodbe. Igranje vodi do treh variant Meredithine prihodnosti (možne tudi podvariante s kom jo bo preživela, če sploh: lahko se namreč tudi romantično zaplete: na voljo sta heteroseksualno in lezbično razmerje). Igra pri tem nikoli ne preferira ali vsiljuje ali kakorkoli drugače komentira tvoje odločitve. Ob tem je fokus igranja venomer na sprostitvi. Lake je namreč pravoverna predstavnica cozy gaminga, kjer sta v ospredju vzpostavitev vzdušja in umirjena, nedramatična naracija. Pravzaprav me je po atmosferi spomnila na t. i. healing anime nanizanko Flying Witch, ki tudi ni imela običajnega dramaturškega loka, poanta je bila sproščujoče druženja z junaki, ki, denimo, čez celo epizodo ne počno ničesar bolj vznemirljivega od priprave kosila, a se je prijetno »družiti« z njimi. Ha, če smo že pri animejih: očitno jih imajo radi razvijalci, saj se jim je v igro prismuknil ultra anime trop v obliki teenadžerke azijskega porekla, ki je z neznanim razlogom najboljši inženir/mehanik v mestu. Ah, immersion breaking, ker ostalo temelji dokaj na resnični in ne anime realnosti, a vseeno ni tako moteče, da bi mi to kaj zbijalo oceno. Umestitev v mestece v Oregonu bo marsikoga spomnila na Life Is Strange. Primerjava se tu neha (no, razen odličnega easy listening indie pop/rock/country/folk soundtracka, ki bi brez problema deloval tudi v LiS – obratno pa ne velja, LiS-ov vsebuje preveč teenage angsta za tod), a na nekako nerazložljiv način menim, da bi Lake znal pritegniti podoben segment igralcev. Lake je precej tržno nišni naslov, kjer bo večina bržda podvomila, a je »ta dolgčas sploh igra«, starejši (neigričarski) igralci pa znajo ceniti umirjeno, zrelo naracijo z real-to-life vsakdanjimi odločitvami, katere pa lahko še kako usmerjajo naša življenja. Zvrst: cozy narativnica za 40+ generacijo Ocena: 8/10 Čas igranja: 20+ minut za en dan v igri, kjer preteče 14 dni; skupaj, z dodatnim preigravanjem za vse achievemente kakih 8 ur 100% achievements OCD level of friendliness: igra omogoča shranjevanje, tako da brez problema pač ponovno preigraš tiste dneve/dele igre, kjer si kaj zgrešil Slika spodaj levo: ha, kaj bi dal, da crknil bi internet (okej, le streaming), in bi zopet se vzpostavile videoteke. V igri lahko celo pomagaš lastnici, da spotoma med razvažanjem pošte stanovalcem ponujaš prenosni predvajalnik videokaset. Slika spodaj desno: če ste prebrali Snetijevo Prvo bitnost, potem vam ni neznano, kako so arkadni avtomati bili včasih del ponudbe lokalov. Tod lahko igraš avtomat s parodijo na Izganjalce duhov.

ekola, za konec leta, skupaj z dlcjem: Ah, kakšna brezvezna poraba časa je tole Fajn zadevica za tistih 30 ali morda celo 15 minut relaksa med delom/po delu, ko si vzameš malo možgane na off in ni časa za kaj več igrati. Sicer pa, praktično no skillz needed, end game powers so tako ubitačni, da sploh ni potrebno početi nič . Da ne omenjam, da se tako bliska po zaslonu (če to preživiš, potem gotovo nimaš epilepsije ), da sploh ne vidiš, kje si. Je pa zasvoljivo za unlockanje achievementov (ki niso zateženi). V bistvu mi je bilo to – poleg omenjenega relaksiranja – edini rajc za igranje. Ima pa špil, poleg pridobivanja dosežkov, še polno skrivnosti, lahko odpreš meni z namigi, kaj moraš narediti za unlockanje skritih likov in mogoče še česa, ampak imam (zaenkrat) dovolj.

Torej, glede dolžine W3-ja. Takole bom rekel: In to samo en skozihod. Okej, kakih 10 ur gre za prvo tipanje (ponavadi daljše rpg-je naprej sprobam za kakih 10 ur, da vidim, kakšen stil igranja mi ustreza ter da spoznam mehanike, nato startam od začetka), kakih 30 ur za huntanje grindastih in izključejočih se achievementov, morda kakih 30–40 ur za sejvanje in loadanje in kakih 15 ur za new game+, kjer sem nameraval na hitro prešpilati še enkrat v Death Marchu , ker mi gre iber na živce, da mi manjka samo en achievement. A sem obupal, ne zato, ker bi bilo pretežko (kar v bistvu sploh ni), ampak res vzame preveč časa. Že tako je bilo obračanje igre večletni projekt, ki se je končal šele vsled covid lockdowna (jp, špil sem preigral šele leta 2020). Torej če to odštejem, ostane gotovo kakih 200 ur vsebine za en skozihod, še posebej, če rad raziskuješ in spoznavaš čudovito zgrajen svet. Je pa res, da sem si pred igranjem sprintal spoiler free checklisto, tako da sem malo kukal na plonkič, da ja ne bi kaj zgrešil . In kljub vsemu, mislim, da nisem razrešil vseh vprašajev na mapi. Kar je preveč, je preveč. Skratka, vsebine, sploh izjemnih sidequestov je toliko, da če kdo reče, da špil preigra pod 100 urami z dodatkoma vred je enako, kot da če dobiš razglednico iz, denimo iz Poljske, in rečeš, da si bil tam. EDIT: aja, za zgoraj napisano sem mnenja za prvi, zgodbovno in raziskovalno uživantski skozihod. Koliko ur mislite, da bi vzelo za en hiter new game+ Death March playthrough? Malo me mika sedaj, ko je špil posodobljen. Ampak če vzame več kot, ajde, 40 ur, potem raje čas uporabim za igrati kaj drugega, česar še nisem.

Dobro vprašanje. Sedaj pa še mene zanima Verjetno kako uro od severa do juga, če greš direkt po avtocesti po najkrajši možni varianti. Ampaj hec je v tem, da so ceste v vse smeri, tako da je vsebine res ogroooomno. Jaz igram bolj na izi, okoli 30 do 45 minutne vožnje v povprečju, skupaj s prevezemom tovora in parkiranjem, pa tako na oko to vzame lih za kako tretjino (vsekakor manj kot polovico) širine mape v Texasu. Hm, če bo kdo naredil vožno recimo od Seattla do Houstona bi bilo tudi zanimivo vedeti, koliko časa vzame. Sicer se pa lahko tudi okvirno izračuna, scaling mape je 1 : 20 (v mestih pač manj, mislim da 1 : 3)

It's Christmas time Torej je zopet na voljo vsakoletni World of Trucks event, ko je treba razvažati darila, kakopak v praznično okrašenih prikolicah (in na voljo so tudi novi brezplačni paintjobi za vse lastnike Christmas Paint Job DLC-ja. Mi je pa te dni po mesecu igranja končno uspelu obiskati vsa mesta v Texasu. Ta država je res ogromna. In mapa je res super, imam pa gotovo še mnogo več kot polovico cest za prevozit. Všeč mi je, da v igro vnašajo posrečene elemente, ki dodajo dodatno vrednost. S tem mislim predvsem na historic markerje (in upam, da podobno kot so po zadnji nadgradnji galerijo dobile »interesting points« dobijo svojo tudi oni), torej table z napisi ob kakšnih zanimivih arhitekturnih, geografskih ali zgodovinskih lokacijah (no, saj so bili v manjši meri že prej, ampak tokrat so bolj izrazite, pa še na en nov achievement so vezane), tako da se spotoma še malo izobrazuješ, ko se voziš mimo. Pa še zabavno jih je iskati. No, sicer je po najdenih v Teksasu bolj vse v smislu, kdo je imel v določenem okraju prvo kravo ali neki , ampak bi si želel, da bi to v večji meri tudi v ETS2 prenesli.

Meni se pa zdi, da niti ni važno kaj imaš, le da ustvarjaš sinergije, torej evolvaš weapon in aktiviraš karte, ki še dodatno ojačajo določena orožja. That being said, kombinacija ki je povsem OP je pomoje Phierra Der Tuphello in Eight the Sparrow (prepisujem iz špila sedaj to, kdo bi se zapomnil ta imena lol, ) in njuna evolvana varianta, Phieraggi. Če na to aktiviraš še karto Gemini (listed weapon come with a counterpart), v bistvu vse opravi crknjot, samo da se na zaslonu pojavi V kombninaciji s time freezom (Clock Lancet) in dmg protectionom (Laurel), in morda dobrim, starom česnom, si praktičn nesmrten. Kar vzameš ostalo je po želji, jaz malo variiram, da se na vsakem runu malo drugače bliska. Čeprav skoraj vedno vzamem še kak Attractorb za pobiranje gemov, pa Knife za delanje koridorjev, če je lih slučajno potrebno. S takim likom, ni važno sploh kdo je, komot igraš 31 minut +. V bistvu ponavadi ročno quitam pri 30 minutah . Aja, se Reaperja ali Smrt res da ubiti? Jaz delam posamezne sešne tako, da skušam delati unlocke (=achievemente) in tam na seznamu nisem našel nič takega. Ene parkrat sem ga streljal kakih 10 minut plus, pa se je samo dupliciral. Če je komu uspelo, bi bil vesel, ako deli modrost , kako ga pokončati. Verjetno je kaka fora s kombinacijo orožja/kart?) Evo ena slikca iz desetminutnega poste ending igranja, raje zakrijem, čeprav niti ni kvarnik. Smrt je bila še vendno jako živa Sicer pa kul zadevica, idalna za kratke relaxing, možgane na off sešne, gledena to, da skozihod traja točno 30 minut. Okej, trije achievmenti se mi zdi, da zahtevajo 31 minut. So pa unlocki na dolgi rok edini razlog za igranje, ko narediš 100 %, dvomim, da bo ostalo kaj motivacije za igranje. Le DLC bom še sprobal, ko base game obrnem. Torej, en tak posrečen 2d walking simulator, no skillz needed, vendar je vse skupaj zelo nalezljivo. Sicer srečaš nekaj neprijateljev, ampak večinoma ni panike.

And now something completly a little different. Danes ponoči nam je po več kot enem letu in pol uspelo na VTT-ju roll20 (kamor smo se z druščino izza prave mize preselili ob covid lockdownu) uspelo končati eno najbolj znanih Dungeons & Dragons (5E) kampanij Curse of Strahd, ki se dogaja v svetu Ravenloft. Gre za po Draculi navdihnjeno zgodbo, v kateri se igralci znajdejo v s strašnim urokom zakleti (dežela je pod nekakšnim stalnim polmrakom, za prebivalce se zdi, kot da nimajo nobene volje) deželi Baroviji (kakopak navdihnjeni po srednjeveški Transilvaniji), ki ji s strahom in grozo vlada über vampir Strahd. Na igralčevih herojih je, da opravijo prekletstvo, kar bo bržda povezano z odstanitvijo krvosesnega vladarja. Pot do tam pa po dolga in zavita. Strahd je namreč mogočen vampir z ogromno vojsko podanikov, tako da bo prej treba najti potencialne zaveznike, mogočen artefakte in orožja, pa tudi informacije, ki bodo prišle prav pri boju za osvoboditev dežele. Igranje je nelinearno, open world v pravem pomenu besede, s kopico side-questov in skrivnosti, ki jih lahko narediš ali pa ne, da ne omenjam različnih poti in razpletov. Vzdušje je super, potlačena atmosfera preveva sleherno naselbino, NPC-ji dobro zamišljeni, sicer pa je scenarij posrečena zmes role-playinga, raziskovanja, potepanja po deželi in dungeon-crawlinga. Prav lahko se zgodi, da bodo nekateri sešni minili brez boja, spet drugič pa se bo v kaki temnici bojevalo par srečanj zapored. Neprijatelji so večinoma undeadi, torej se po srečalo kopico okostnjakov, zombijev, ghoulov, vampirjev, duhov in podobnih beštij … cleric (igral sem ga jaz) bo z veseljem turn undeadov . Seveda pa je izbor monstrumov veliko bolj širok od zgoraj omenjenih. Zgodba je kul, odzivi na dejanja druščine pa dovolj dinamični, tako da že po par desetih urah igranja dobiš občutek živega sveta. Fajn izkušnja. Peterica nas (+DM + občasni gostujoči igralci/ke), je tako na oko, za skozihod potrebovala nekaj več kot 50 sešnov (običajno igramo okoli 3 ure in pol do 4 ure na večer). Večjih problemov nismo imeli, čeprav je bilo nekajkrat kar malo preveč napeto, ko smo bili preveč na kupu, ko so nas presenetili fireballs, pa tudi kaki boss fighti bi se lahko ob malo drugačnem (slabšem) metu kock (he, he, ravno včeraj je enemu soigralcu uspelo vreči pri attack rollu štiri enice zapored, kar še nisem doživel, a smo takrat že povsem kontrolirali spopad, tako, da ni bilo panike) slabše razpletli. Smo pa prilezli do lvl 11. Ekola, ena slikca ob zmagoslavju, ki smo ga sicer vsled dobre priprave in rešenih sidequestov, opravili dokaj rutinsko. A če ne bi imeli prave opreme, bi se lahko hitro razpletlo drugače. Denimo, da je na sliki vse rumenkasto, je to, da smo opremljeni z artefakti, ki sevajo sunlight, tako, da je bil Strahd hitro v podrejenem položaju, med drugim, mu je bila onemogočena regeneracija. Skratka, kul kampanija.

edit: ah, not first Mimogrede, super izbor. Skupaj z enico ena mojih najljubših (ne pa najboljših) iger, ki me je povsem zasvojila z zvrstjo rpg-jev. In ker se je to igralo še pred spletom, se je obračalo mesece, ker je bilo treba vsak puzzle pogruntati. Nič googla. Sem pa ob podobnem času obračal tudi Ultimo VII. Tisto pa je bilo ogromno in se mi je večkrat zataknilo. A na srečo je imel od sošolca starejši brat že modem, da mi je lahko rešitev dol potegnil. Čeprav je imel potem malo štale, ker je fotr ponorel, da bo šlo pol plače za telefon, ker je tistih ubogih 30k velik walkthrough lih kako uro dol vlekel.

aja, no, saj sem tam povedal, da to From glas, ker z zamikom igram. Isto bo, ko boste vsi za goty glasoval za Elden Ring 3, in tudi jaz, ker bomtakrat lih enico obrnil.

he, he, sedajle še enkrat prebral za sabo, in morda je res videti, kot da napisanega nisem letos igral. V resnici pa nisem le simulatorja Il-2 Sturmovik: Battle for Stalingrad (v MS Flight Simulatorju se pojam naokoli v easy settingih, imam pa željo, da se enkrat proper naučim s cold startom in z vsemi take-off in landing protokoli, da ne omenjam opravljanja z radijem itd.), sem pa sledil, kaj dogaja okrog njega. Ampak se mi zdi kul, da je kdaj tudi takala tržno nišna (še posebej, če je več kot zasluženo) zadeva omenjena, ki sicer ne pritiče najbolje takole splošnemu igričarskemu forumu.

Saj zato pa lahko dokupiš season pass, ki bo prinesel nove animacije za usmrtitve, in to trinajst njih. Bo manj dolgčas. Če se na skipat, je to res annoying, ja.

Že začel zbirati podpise za referendum, zakaj se ne more glasovati za najbolj kul dlc (da lahko glasujem za Euro Truck Simulator 2 in American Truck Simulator), potem pa bolj podrobno preberem opis za živečo igračko. @Hernier Meni se sicer pogosto dogaja, da že ob izidu kupim novo igrico, preigram pa jo šele, ko dobi predpono retro , tako da bi bilo bolj relevantno, da bi pisal v par let star topic ... ampak vseeno GOTY 2022 Elden Ring, nisem igral, ampak sem na začetku leta prvič preigral From igro, to je bil Dark Souls Remastered, in naj bo to glas za From ALTERNATIVNICA 2022 Stray: tole dejansko igral day one, in mi je resnično zelo všeč (in špila ne omenjam le zato, ker je verjetno edini špil z letnico 2022, ki sem ga igral ) ŽIVEČA IGRAČKA 2022 Pomoje najbolj relevantna kategorija, ker se mi zdi, da smo priča obdobju iger s »podaljšanim rokom trajanja«. Že če se vrže uč na steamovo lestvico najbolj igranih in prodajanih iger, gre za večinoma za več let stare naslove, ki pa zelo živahno živijo, in so z vsakim novim patchim ali dlcjem še boljši. Če že ni indie narativnica, potem v glavnem igram različne igre iz te kategorije. Nominiram: American Truck Simulator (2016): letos je poleg neštetih izboljšav dobil dva izjemna dlcja, in sicer Montana in mega razširitev Texas Euro Truck Simulator 2 (2012): zaradi vojne v Ukrajini letos nobene geografske razširitve (planiran je bil dlc Heart of Russia), a ekipa skuša praznino zapolniti z celim kupom izboljšav in nan novo narejenih starih delov map (denimo letos je med drugim prispela nova Avstrija) Stellaris (2016): letos dobil obsežno razširitev Overlord, pa še specieš pack Toxoids, par dni nazaj pa še obsežen patch Orion s celo kupico izboljšjav, dodatkov in spremenjenih mehanik. Špil ima sedaj res izjemno veliko vsebine in je postal eden mojih najljubših špilov vseh časov (čeprav je pa res, da mi enega ful runa ni uspelo izvesti že par let, preveč time consuming žal) Microsoft Flight Simulator (2020): sicer že od izida iščem čas, da se naučim pilotiranja in s Cessno 150 na max realism settingih obletim Slovenijo z vzleti in pristanki na vsakem letališču, a vseeno, igra se venomer nadgrajuje, tisti ki jo imate instalirano veste, da gre za pravi upgrade simulator Il-2 Sturmovik: Battle of Stalingrad (2013): sicer tega nisem nikoli veliko igral – letos pa sploh ne (pač to ni le igra, gre za hobi) –, a letala so mi bila vedno kul, tale naslov pa je prav en tak ljubezenski poklon letalski tehnologiji, zgodovini in letalcem, razvijatelji pa namenjajo ogromno pozornosti še tako majhni podrobnosti in letala so čudovito simulirana, da ne omenjam vizualne odličnosti. ŠpilSimulacijo omenjam, ker je letos izšla mega razširitev Battle of Normandy, ki je menda zelo kul NIKAD SAM 2022 a se to tolerira a kaj? RIMEJK IZ SANJ Ultima VII Eye of the Beholder Screamer (ker je bil že ravno gor omenjen, in mi je ta serija nekoč res dogajala)