DaCapo

Še iz časa, ko smo veselo IRCali.

@Hernire Ma ja, nekaj se spomnim zdaj, ko si omenil. V glavnem: "not-my-style", kakor tudi ne maram depresivne literature. Npr. Cankar mi res nikoli ni sedel. S tem, da je zgornji primer pisanja itak nujen, ker cela zadeva v bistvu sloni na drogicah. Zato sem tudi dal bolni um zanalašč v narekovaje. Ni cela zgodba spisana tako, začne se čisto po standardih pisateljevanja, večja kot je pa konzumacija, manj berljivo (oz. bolj odštekano) postaja. Simple.

To me je spomnilo na tisti govor od Balaševiča

Uuuh, tu se pa podpišem. Jaz velikokrat res v živo sanjam in to so potem cele zgodbe. Malo je jeba, ker bi bilo treba zelo hitro zapisat, sčasoma nekako izginja iz spomina. Ampak že kakšne osnovne ideje so skoraj dovolj. Moram počekirat zapiske, nekaj sem si celo shranil (ampak bolj v obliki res kratke zgodbice). Drugi problem pa je, da se v sanjah velikokrat odraža nekaj "že videnega/doživetega/prebranega". Sicer itak podzavestno, ampak vseeno.. Primer: prebral sem zgodbo The Monkey od S.Kinga in potem sanjal o totalnem tornadu/trombi, ki je harala po morju in valda vse bližje obali. V bistvu je bilo to neko davno prebujeno zlo, dobesedno obup in katastrofa, ki je nobena človeška sila ne more ustavit. Ne vem kako so se sanje končale, ker sem se zbudil. Ampak vse je bilo tako v živo, da noben film tega ne more prikazat. Pogrom, ki sem ga opazoval je bil tako velik, da sem se počutil dobesedno kot najmanjša mravljica. Res tisto nepredstavljivo veliko in ko točno veš, da ne moreš zbežat. Pa malo se spet ob Kinga obregnem. Človek je bil dobesedno res težek odvisnik in je celo priznal, da se nekaterih njegovih zgodb sploh ne spomni. Npr. roman Cujo je spisal povsem zadrogiran. Pa tudi veliko kratkih zgodb. Npr. Preživetveni tip človeka (iz zbirke Mrtva straža). Evo odlomek, pa naj nekdo reče, če to ni pisanje "bolnega" uma. (vem ja, tanka je meja med genijem in norcem ) :

zombie židi, evo odlomek:

V čisti osnovi me malo spominja na Noč živih židov, ampak ajde. "Would hit", zombi domobrance mislim.

Pred časom sem se malce pogovarjal z eno slovenko (Mojca Rudolf, če kdo pozna), ki je v samozaložbi izdala par knjig. Nisem jih sicer bral in ne morem sodit, ampak mi je pa kasneje povedala da zapira s.p. in posledično "samozaložbo". Ker ni bilo dovolj zaslužka. Eno knjigo (podpisano!) mi je celo podarila (Lep dan za umor). Oglaševala jo je kot prvo potopisno kriminalko. Jaz razmišljam v to smer: ali ti uspe (a'la Golob, Demšar..) ali pa ne. Simple. Ampak dokler ne poskusiš, ne boš vedel . @Adriano: Imej jajca in objavi tukaj zgolj en kratek odlomek iz tvoje nastajajoče knjige. Ali pa na ZS. Radoveden sem pač in priznam, da kaj dosti ne morem pomagat, lahko pa vsaj preberem in podam neko mnenje. Vsako iskreno mnenje šteje. Pa trdo kožo začni gojit, ker jo boš v ljubi naši SLO rabil res veliko.

Malo sem bral komentarje. Tu dodam: Recimo to okoli izvirnosti in da je spisano že vse kar se spisat da: to ne drži! Seveda je malo možnosti da ti rata, ampak človeški um ima dobesedno neomejeno domišljijo. Za začetek se mogoče ne bi bilo slabo osredotočit na SLO trg (ne vem sicer kakšna je kupna moč, ampak knjige se načeloma kar prodajajo). Tukaj manjka res dobrih trilerjev, horror-srhljivk in podobnega "pogrošnega" branja. Pogrošno v narekovajih, ker če ti uspe (roko na srce je itak najbolj pomemben finančni uspeh) lahko postaneš novi S. King. Mogoče ne v SLO, ampak če ti RES uspe, te lahko začnejo tudi prevajat. Mogoče si zamisliš zgodbo, ki se nanaša na naše bogato izročilo; na vse te like iz raznih bajk in povesti itd. Ideje kar same padajo v glavo, je pa seveda treba tud znat pisat. Velikokrat opažam, kako se avtorji razvijajo skozi kariero, ampak vsak je pa nekje začel! Pa čas je treba met.

@Largo Calrissian: Res, kapo dol. Bom počekiral in naložil kar lahko in da ne bo podvojeno. edit: ne morem nalagat, ker javi da nimam pravic

Jaz bom pa zdaj v drugo štartal Dave the Diver. Prav komplet od začetka. Vem da postane sčasoma grindfest in micromanagement res najeda, ampak je vseeno nek zen v tistem potapljanju. Mislim, meni je to itak ena najbolj summer_vibe igric ever. (Na prvem mestu še vedno Monkey Island). Mogoče pade tudi Dredge, čeprav mi ta nima toliko summervajba kot omenjeni Dave.

V bistvu je Ime rože en tak hecn roman. Po eni strani top, po drugi strani pa čisto preveč "bluzenja" za moj okus. Je pa fil3m res noro dober; eden redkih filmov ki mi je boljši kot knjižna predloga.

Nekaj sem tudi jaz bral o tem. Ajde, Jane se je pred časom tudi podpisala pod (dokaj dobro) Gray Matter in kasneje pod Moebius Empire Rising (bolj tak - tak). Ampak večino, ki navija za novega GK je ubilo to: Če jim rata obudit GK, potem kapo dol in "here's my money".

En manjši problem Pentimenta je, da je neke vrste "walking sim". Moraš pač obiskat razlićne lokacije (to je tudi malce tajming related), pa predvsem je veliko pogovarjanja. Je pa zanimivo, da ima igra tri dele (poglavja), ki se dogajajo v različnih časovnih obdobjih. Definitivno ni klasična avantura, zato je normalno da ne sede vsakomur. Meni je bila top, bolj ali manj zaradi settinga in ker je neke vrste who-done-it (kar precej je čutiti vpliv romana Ime rože).

Ha, to lahko (žal) samo sanjamo. Ajde, bilo je nekaj namigov okrog štirke :