samo_hren

Slučajno sem odkril novoizdano plato Srbskih dark folkašev Vatra. Všečno.

Zadnje čase veliko poslušam odlični solo album kitarista Symphony X Michaela Romea.

Sem ravnokar končal Horizon in se bom končno lahko lotil dogodka leta. Dajte siromaku svetovati malo, kakšen playstyle/build se vam zdi po vaši subjektivni presoji najbolj pester, zabaven za igranje?

Na LRG je na voljo škateljična verzija bojda precej hude metroidvanie Ender Lilies (metacritic 86). To je totalno moj jam, tako da bo najverjetneje padla kolektorska verzija za Switch .

Še en nov komadič. Precej sweet.

Danes se je v mojih krempljih znašla tale super dizajnirana Limited Run Games kolekcija .

Super zadeva, podpiram in komaj čakam naslednje epizode . Pa še meni je dalo malo ekstra motivacije, da nadaljujem s pacanjem svoje retrospektive.

Malo alter soulsborne contenta... oboje sem dobil kot novoletno darilo zadnjih dveh let od kolega. 3d printano in handmade finiširano

Pred parimi dnevi sem končal vrhunskega Ori and the Will of the Wisps, danes pa je prispel še tale indie težkokategornik

Par uric v Ori and the Will of the Wisps in je absolutno fenomenalen špilčič. Že prvega dela sem se veselil, ker sem imel abstinenco po Hollow Knightu, in je bil prav fina metroidvania, samo premalo spodbude za eksploracijo ter z dokaj basic combatom. Drugi del že od začetka oboje konkretno nadgradi in več kot očitno so se močno zgledovali po omenjenem Hollow Knightu z vpeljavo podobnih mehanik boja in kostumizacije skillov. Podoba in glasba sta tudi povsem dih jemajoča, tako da za enkrat težko karkoli očitam igri

Pred kratkim sem končal Halo Infinite. Celotna serija ima pri meni dokaj nostalgičen občutek, saj sem igral prvi del pred 20. leti in nato tudi vse sledeče do vključno s štirico. Še zdaj se živo spomnim reklam za Combat Evolved, ki sem jih videl na ameriški televiziji. Moj mladi um je že tako prekipeval od vseh obetov, ob samem igranju pa je samo še pokalo. Ne vem, če se lahko domislim bolj udarnega dua, kot sta bila Master Chief in Cortana. Skozi njuno nepozabno pustolovščino, na kateri lastnoročno demontirata vso vesoljsko nesnago, sem šel vsaj trikrat. Naslednji deli so bili tudi vsi zabavn

Leto 2021 je bilo polno izivov in za večino mnogo bolj preizkušajoče, kot bi si kdorkoli zaslužil. Na srečo je glasba univerzalna konstanta, ki bo venomer bodrila in nas spominjala tudi na dobro, ki nas čaka za vsakim kotičkom. Pozivam vse ljubitelje muzikalične robe, da podelite svoje favorite preteklega leta . Sam sem utegnil lani preposlušati najmanj glasbe v zadnjih ducat letih, a je bila bera izvenserijskih albumov še vedno zelo visoka. Začenjam s častnimi omembami, ki so bile več kot solidne, a jim je nekaj magije vseeno zmanjkalo. The War On Drugs - I Don’t Live

Supernominiram Returnal in nominiram It Takes Two.