cin der Objavljeno 21. julij 2020 Share Objavljeno 21. julij 2020 (urejano) The lone survivor of an enigmatic spaceship incident hasn't returned back home alone—hiding inside his body is a dangerous creature. His only hope: a doctor (Oksana Akinshina) who's ready to do whatever it takes to save her patient. IMDb https://www.firstshowing.net/2020/another-official-us-trailer-for-russian-alien-on-earth-horror-sputnik/ 23. julij 2020 uredilo bitje Assembly75 1 Navedek Povezava do prispevka
hawa meyta Objavljeno 22. julij 2020 Share Objavljeno 22. julij 2020 izgleda zelo obetavno. Navedek Povezava do prispevka
╭∩╮ osis Objavljeno 25. julij 2020 Share Objavljeno 25. julij 2020 Jup. Zadnje čase rusi šopajo precej dobre sc-fi filme. Navedek Povezava do prispevka
filmoljub Objavljeno 10. januar 2021 Share Objavljeno 10. januar 2021 0 Sputnik (2020) Ocena: ●●●●●○○○○○ Kako se ruski filmski ustvarjalci nadvse radi — malce preveč in po nepotrebnem — zgledujejo pri čezlužnikih, sem nazadnje ugotavljal pri vesoljski drami Salyut-7 (2017) režiserja Klima Šipenka, kjer sem zapisal: "Svoje zahodnjaške kolege že ves čas posnema Timur Bekmambetov (Ben-Hur) s svojimi žanrskimi recepti (Abraham Lincoln: Vampire Hunter), Ivan Šurhovetski in Dzanik Fajzijev sta s svojim junakom Kolovratom (2017) imitirala historične bojevalščine tipa 300 (2006) ali Gladiator (2000), Svjatoslav Podgajevski je s Pikovo damo (2015) pripravil koktejl s plehko mešanico trendovskih jap-horror grozljivščin, Ilija Najšuler pa se preizkuša v prvoosebnih streljačinah (Hardcore Henry)." Kje je motive v svojem celovečernem žanrskem prvencu pobral Egor Abramenko (priredil in raztegnil je svoj kratki film Potnik iz leta 2017), po scenariju Olega Malovička in Andreja Zolotareva, ki govori o nezemeljskem zajedalskem organizmu, verjetno ni posebna uganka. Enako velja za večino vseh tovrstnih premis (pred nekaj leti sem bil spričo manka originalnosti razočaran nad vesoljsko razteleševalko Life); in že z naslovom, povzetim po slovitem prvem umetnem satelitu Спутник (rus. 'sopotnik'), namiguje na situacijo, ko se ruska kozmonavta z orbitalne odprave na Zemljo vrneta z nedobrodošlim tretjim članom posadke (glej sicer celostno ne najbolj posrečeni The Astronaut's Wife). Pripoved je postavljena v zadnje obdobje hladne vojne oziroma politični kontekst leta 1983, ko je propaganda Sovjetske zveze značilno poveličevala svoje dosežke in državne junake ter pred preostalim svetom za vsako ceno prikrivala spodrsljaje in poraze (glej tudi podmorniščino Kursk), vse za družbeni dobrobit Matere Rusije. Po prisilnem pristanku modula je eden od kozmonavtov mrtev, hudo poškodovani poveljnik Konstantin Vešnjakov (Pjotr Fjodorov) pa okreva v skrivnem vojaškem oporišču pod vodstvom polkovnika Semiradova (Fjodor Bondarčuk, sin slavnega Sergeja Bondarčuka), preden bi "nov uspeh ruske kozmonavtike" oblasti uradno predstavile javnosti. Tam naj bi psihološko evaluacijo opravila mlada psihiatrinja dr. Tatjana Klimova, ki jo polkovnik osebno povabi k projektu; zlasti ga zanima po strašljivi nesreči nadpovprečno uspešno Konstantinovo celjenje in njegova nenavadna umirjenost. Med opazovanjem spanca kozmonavta nočne kamere zabeležijo razlog za hitro okrevanje: vsako noč iz njegovega goltanca prileze sluzasta gmota, ki se zunaj telesa sestavi v slokega, pajkastega nezemeljskega plenilca. Naposled se razodene hinavska pretveza polkovnika, ki bi v času upada vojaške prevlade Sovjetske zveze popadljivo kreaturo rad preobrazil v biološko orožje (še en motiv iz franšize o osmem potniku). Sprva se zdi, da se vesoljski pajko-ligenj hrani s tistim, kar zaužije ne zavedajoči se Konstantin (čigar telesno in umsko stanje nekako nadzoruje), vendar je resnica o prehrani nezemeljskega bitja veliko bolj grozljiva. V bližini vojaškega raziskovalnega centra je namreč zaporniška kolonija, kjer obsojenci opravljajo prisilno delo, in dejanska hranila za kozmičnega parazita se skrivajo v človeških možganih, kamor se med napadom strahu izloča kortikosteroidni hormon kortizol (premisa se zdi izposojena iz filma Relikvija režiserja Petra Hyamsa, kjer velikansko štirinožno zobato bitje najde snov za svojo rast v hipotalamusu, ker je to najboljši približek hormona, ob katerem je nedolžni kuščar gekon zrastel v grozljiv ljudožerski stvor). Abramenko torej ne prinaša skoraj ničesar, kar ne bi že (kje) videli; in žal se namesto značajskim prikazom, zgodovinsko-socialnim elementom, karakterizaciji likov in pripovedni ter tematski globini posveča kopi-pašti dramaturških klišejev in poudarkov na vizualni plati (nedavno sem zaspal med ogledom podobno praznega in sterilnega fantazijskega trilerja Koma režiserja Nikite Argunova, nekakšne mešanice vzporednih svetov Matrice, sanjskih dimenzij Celice in escherjevskih transformacij prostora Doktorja Strangea), kot bi se želel dokazati z obvladovanjem posebnih učinkov. To pa ni dovolj za trajno veljavo ali presežno vrednost skoraj dveurnega filma (četudi je ruski jezik zares čudovit), ki bi moral doživeti premiero na festivalu Tribeca, a so ga zaradi pandemije Covid-19 poslali na spletne portale pretočnih storitev in videa na zahtevo — kjer je naletel na presenetljiv odziv ruskih gledalcev. Verjetno gre to prispisati izolaciji ljudi v času koronavirusa in zategadelj znižanim cineastičnim merilom; drugače si pač ne znam predstavljati huronskega navdušenja kogarkoli nad videnim. Navedek Povezava do prispevka
╭∩╮ Hernier Objavljeno 10. januar 2021 Share Objavljeno 10. januar 2021 Tip: ko copy/pastaš, se ti spodaj v sporočilniku pojavi Prilepljena vsebina je formatirana. Odstrani formatiranje pisave Klikni na "odstrani formatiranje pisave, da bo tekst prilagodilo za forum, brez ozadja etc. Navedek Povezava do prispevka
LordFebo Objavljeno 20. januar 2021 Share Objavljeno 20. januar 2021 Me zanima, iz katerega medija je tale res neprivlačen 'spis', pri katerem te mine branje že po prvih treh vrsticah (pa nisi še niti na sredi prve povedi). Pisec res ne zna zajeti zraka, naniza celo goro imen in drugih nepomembnosti, smeti z oklepaji, ki še dodatno jemljejo osredotočenost, ter za dobro mero napiše osnovnošolsko kvarniško obnovo - v enem gromozanskem odstavku. Aja, morali bi se vendarle pogovarjati o filmu Ne vem, nisem gledal. 1 Navedek Povezava do prispevka
filmoljub Objavljeno 22. januar 2021 Share Objavljeno 22. januar 2021 (urejano) . 22. januar 2021 uredilo bitje filmoljub Navedek Povezava do prispevka
ayrton79 Objavljeno 22. januar 2021 Share Objavljeno 22. januar 2021 (urejano) Ne vem, men je bil pa film čisto v redu in boljši od 90% ameriškega sranja v zadnjih 15 letih. 22. januar 2021 uredilo bitje ayrton79 Navedek Povezava do prispevka
gerozaver Objavljeno 23. januar 2021 Share Objavljeno 23. januar 2021 ayrton79 reče pred 15 urami: Ne vem, men je bil pa film čisto v redu in boljši od 90% ameriškega sranja v zadnjih 15 letih. Sej je veliko kopiran iz ameriškega sranja drgač Men je bil tudi kul. Navedek Povezava do prispevka
Priporočeni prispevki
Pridruži se debati
Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.