vrtavka Objavljeno 9. maj 2020 Share Objavljeno 9. maj 2020 (urejano) Ker nas je očitno kar veliko, ki jo imamo na bucket listu, so dobrodošli nasveti ali celo potopisi in kakšne fotke tistih, ki ste že bili. Jaz sem imela Japonsko v planu kot naslednjo destinacijo, pa je zdaj vprašanje, kako daleč se bo vse skupaj premaknilo zaradi korone. Že nekaj časa spremljam eno avstralko, ki živi na Japonskem, punca velikokrat pove kaj zanimivega in raziskuje to zanimivo deželo. Če koga zanima: Všeč mi je, ker veliko govori tudi o negativnih učinkih turizma. 9. maj 2020 uredilo bitje vrtavka 1 Navedek Povezava do prispevka
Mr Shears Objavljeno 10. maj 2020 Share Objavljeno 10. maj 2020 Bom pripravil svoj potopis samo da nardim izbor slik 😄 1 Navedek Povezava do prispevka
To je priljubljen prispevek. Mr Shears Objavljeno 10. maj 2020 To je priljubljen prispevek. Share Objavljeno 10. maj 2020 (urejano) Evo leta 2018 oktobra smo šli trije prijatelji za tri tedne naokoli po Japonski (Honshu). Jesen je kao drugi najbolj priljubljen termin za it na Japonsko ker rdečijo listi po gozdovih in je res lepo za videt. Leteli smo Zagreb - Doha - Tokyo, enako za nazaj. Plan je bil malo mešano mesta in podeželje. Nismo najeli avtomobila ampak smo kupili karto za vlak s katero se lahko prosto prevažaš po celotni državi z izjemo par direktnih linij Shinkansenov. Prenočišča smo rezervirali preko bookinga, večinoma smo izbirali malo bolj urejene hostle in nekaj hotelov. Štart torej v Tokyu, ki je res ogromno mesto, nonstop se nekaj dogaja, je kr velik culture shock 😄 Cesarski otok v Tokyu Restavracije vabijo z izložbami plastificirane ponudbe Asakusa, tle nas je ujela zadnja monsunska ploha te sezone in smo ene pol ure čakali pod streho templja da se je nehalo zlivat Ena od maket v Edo Tokyo muzeju o zgodovini mesta, ful se splača it pogledat Tipična metro postaja Akihabara zvečer Iz vrveža v Tokyu smo se pol odpravili proti jugu na vulkansko aktivno območje okoli Hakoneja, ki je zaščiteno naravno območje in večinoma na redko poseljeno z manjšimi zaselki na pobočjih vulkanskih hribov. Tradicionalen vrt s čajno hišo, kjer te čaka geisha in ti pripravi matcha čaj 😄 Z vzpenjačo in nato z gondolo se zapelješ na vrh vulkana, kjer še vedno pridobivajo žveplo iz vrelcev in prodajajo v vulkanski vodi kuhana črna jajca, ki so kao lokalna znamenitost 😄 Pogled na goro Fuji v daljavi. To je bil edini dan ko je blo jasno vreme, da smo jo lahko videli, in pogled je res impresiven. Zgodovinska gostilna kjer so se ustavljali trgovci na poti iz Tokya na jug Sredi ničesar so zgradili ta most Mishima Skywalk, ki je namenjen izključno kot turistična zanimivost. Ob mostu so napeljali tudi zipline po katerem se spustiš iz enega konca mostu na drugega in nazaj, kr hudo. Iz Hakoneja smo nadaljevali v obmorsko mestece Toi kjer je včasih deloval en glavnih rudnikov zlata na Japonski, zdej pa je prevdsem poletno letovišče. Oktobra je blo že dokaj prazno. Znano je tudi po zelo priljubljenih kopališčih v termalnih vrelcih (onsen). Dosti od prenočišč kjer smo spali ima svoj lasten onsen in onsen v hotelu v Toiju je bil daleč najboljši od vseh kjer smo bli. Na obali majo 4m visok zid in te betonske špice kot zaščito proti tsunamijem, povsod po kraju so sirene za nevarnost tsunamija. Rudnik zlata je zdej predelan v muzej. Iz Toija smo šli naprej v Nagoyo, kjer majo spet ogromno palačo (praktično vsako mesto je imelo svojo, ampak so bile večinoma porušene in požgane med vojno in jih še vedno obnavljajo. Pri obnovi se ful trudijo uporabljat originalne materiale in tehnologije, zato je obnova ful draga in dolgotrajna. Muzej znanosti in tehnologije v Nagoyi. Majo tudi eno svojo raketo razstavljeno zunaj. Ta krogla je planetarij ki sicer hudo zgleda ampak ne priporočam it not ker je vse v japonščini in ne boste meli kej dosti od tega, ponavadi pa je treba čakat za prit not. Splača se pa it na streho kjer majo en ogromen teleskop skozi katerega se da tudi podnevi opazovat zvezde. Iz Nagoye smo prišli v Kyoto kjer lahko cele dneve bluziš od enga templja do drugega. Kanazawa Muzej tradicionalnih obrti v Kanazawi, tu so razstavljeni ročno izdelani ognjemeti, po katerih so znani Japonci. Graščina Himeji Če se prav spomnem ma glavna stavba 7 nadstropij nad kamnito bazo, vse zgrajeno na leseni konstrukciji. Iz Himejija smo šli dol na jug do Hiroshime, ki je bla najbolj južna točka potovanja. Je kr opazna razlika v urejenosti mesta v primerjavi s Kyotom ali Tokyom, dejansko vidiš tu pa tam kako smet po tleh. 😄 Tipična Okonomiyaki restavracija kjer pred tabo pečejo hrano na vroči plošči. Iz Hiroshime smo šli pol s hitrim vlakom direkt nazaj na sever v Nikko, ki je pod unescom zaščiten kompleks templjev, zraven je pa tudi narodni park, kjer je taka zanimiva pokrajina kjer se stikajo gore in močvirje. Fast food V Nikkoju je blo edinkrat da je cel dan deževalo, tako da je bla izkušnja bolj bedna, ker smo bli vsi bolj poletno oblečeni, zato smo samo na hitro šli čez templje in potem po hitrem postopku naprej na vlak proti hotelu v Yamagati v pričakovanju toplega onsena. 😄 Iz Yamagate smo se pol odpravli z lokalnim vlakom do budističnega templja Yamadera, ki so ga menihi zgradili na vrhu hriba v eni odročni dolini in je jeseni z obarvanimi drevesi res čudovit. Začetek poti do templja ob vznožju hriba "Vhodna vrata" v tempelj Razgled nad dolino Iz Nikkoja smo se potem vrnili za par dni nazaj v Tokyo, kjer smo šli še v EpsonLab, ki je kot neka mešanica zabaviščnega parka in vizualne umetnosti To je to 😄 10. maj 2020 uredilo bitje Mr Shears 26 5 Navedek Povezava do prispevka
To je priljubljen prispevek. seventhson Objavljeno 10. maj 2020 To je priljubljen prispevek. Share Objavljeno 10. maj 2020 Še par mojih slik. Na Japonskem sem bil večkrat, a vsakič službeno, tako da na žalost nisem imel več kot po 1 dan za potepanja naokoli. Mario kart na ulicah Tokia Prehod Šibuja Pogled na Tokio iz Mori tower-ja Poroka z namaškaranimi japonci v Meiji templju (Tokio) Skyline R-34 Obvezni Fuji Akihabara Akihabara Akihabara Akihabara Akihabara (PS1 igre) Akihabara Akihabara Akihabara Gneča v Asakusi Asakusa Asakusa - katane za turiste Dva vlaka brez sramu, ki se ližeta na postaji Ramen. Ta sicer ni bil najboljši, je bil pa lep za slikat. Porcija je precej večja, kot se mogoče zdi na sliki. Sašimi Najboljša stvar, ki sem jo jedel v življenju 16 Navedek Povezava do prispevka
Arbenowskee Objavljeno 11. maj 2020 Share Objavljeno 11. maj 2020 Tole na koncu mi zgleda kot kobe. Jelly. 1 1 Navedek Povezava do prispevka
DaMachk Objavljeno 11. maj 2020 Share Objavljeno 11. maj 2020 Hude fotke! @Mr Shears Tam po Kyotu je skorajda ko vidiš kako tisti žerjavi kazijo oldskul izgled mesteca! @seventhson tisto zadnje je Korean BBQ? Navedek Povezava do prispevka
seventhson Objavljeno 11. maj 2020 Share Objavljeno 11. maj 2020 Ja, mislim, da se temu stilu restavracije, ko si sam pečeš meso, reče Korean BBQ. Je pa meso skorej 100% japonsko. Že samo meso je božansko, ko ga pa potočiš v omakice, ki pridejo zraven....... neopisljivo . Navedek Povezava do prispevka
DaMachk Objavljeno 11. maj 2020 Share Objavljeno 11. maj 2020 Sej zgleda res hudo. ne znam njihove pisave brat, ampak sklepam da je eden kobe, drugi pa wagyu tip govedine? Navedek Povezava do prispevka
Arbenowskee Objavljeno 11. maj 2020 Share Objavljeno 11. maj 2020 kobe => wagyu. ni pa vsak wagyu tudi kobe, maš še druge vrste. 1 Navedek Povezava do prispevka
seventhson Objavljeno 11. maj 2020 Share Objavljeno 11. maj 2020 (urejano) Ne vem točno katero je blo. Je bla poslovna večerja. Jaz nisem ne naročal ne spraševal. Samo jedel sem in doživljal ekstaze. Še par slik... Maškaranje ni predvideno samo za halloween Poleg mesa na zgornjih slikah in vlakov so me najbolj navdušile njihove wc školjke. Ga ni lepšega občutka, kot ko se po celodnevnem zimskem potepanju odzunaj vsedeš na školjko, ki ima ogrevan pokrov in se pošteno userješ. Ko končaš, pa lepo nastaviš položaj in pritisk curka, to čudo pa ti spere in zmasira auspuh. Deklicam verjetno še bolj prija.... Tipična kuhinja ramen restavracije. Zgleda malo higiensko sporno, kar je za japonsko, ki je drugače sterilno čista, malo čudno. Ramen je bil odličen. Katana dežniki. Me je mikalo, da bi ga kupil, a ne bi šel v kovček. High tech super napredna država, kable pa imajo napeljane kot v bangladešu. 28. junij 2022 uredilo bitje seventhson 4 Navedek Povezava do prispevka
Nodi Objavljeno 11. maj 2020 Share Objavljeno 11. maj 2020 na japonsko me vleče zgolj iz dveh razlogov atmos in bape, lp Navedek Povezava do prispevka
Mr Shears Objavljeno 11. maj 2020 Share Objavljeno 11. maj 2020 oh ja, japonski wcji <3 Navedek Povezava do prispevka
Šimšalamima Huhu Objavljeno 11. maj 2020 Share Objavljeno 11. maj 2020 Električna napeljava gre po zraku zaradi potresov, večje premike preživijo pa ful lažje je določit kje je izpad in ga popravit. 1 Navedek Povezava do prispevka
To je priljubljen prispevek. Šimšalamima Huhu Objavljeno 11. maj 2020 To je priljubljen prispevek. Share Objavljeno 11. maj 2020 (urejano) Par mojih random telefon fotk iz življenja na vasi in enga od pohodov na jug. Lokalna plaža (Pacifik), kjer sem večino dnevov z valovi surfal. Sosedje so stigli grmovje na totoro. Tokyo, monorail brez voznika na Odaibo, umetni otok v zalivu. "Muzej prihajajoče znanosti" na Odaibi, ene scene so zelo kul, lahko splezaš v detektor za nevtrine, se pogovarjaš z androidi, se igraš z mehanskimi modeli internet routerjov itd. Na enem od letov se je ful dobr vidu Fuji. Ene hiše na vasi imajo res lepo urejene vrtove. Ful znana rezbarija treh modrih opic v Nikko in pagoda s 5 štuki. Kyoto Kapsule hotel v Osaki in Roppongi, zelo znana ulica v Osaki. Kagoshima, mesto na jugu Kyusha, najbolj južnega od tavelkih otokov, in Sakurajima sredi zaliva, en izmed najbolj aktivnih vulkanov na Japonskem. Njegovi redni izbruhi so dost standardni vremenski pojav za lokalce, takrat zaradi pepela ne sušiš cunj zunaj. Naš transport na Yakushimo, majhen otok 135 km južno od Kagoshime. Otok je dokaj pravilne okrogle oblike s premerom slabih 30 km in se praktično od obale začne dvigati proti cca 1800 metrom visokim goram v centru. Otok je pokrit s pragozdom, ki večinoma ni bil nikoli sekan, tudi lokalna vrsta srn se ne boji ljudi (ni pa udomačena in se ne pusti božat, samo ne jebe te in gre svojo pot). Otok je bil inspiracija za gozd iz Ghibljieve risanke Princess Mononoke. Dvodnevni hike čez center Yakushime. Razen par lesenih bivakov ni sledov civilizacije, če greš srat ga moreš pospravt v vrečko in odfurat domov (v dolino). Na obalni cesti okrog otoka moraš merkat na opice. Ghibli muzej v Tokyu je zelo kul muzej, se moreš pa rezervirat kar dost vnaprej. Ne vem a not ne smeš fotkat al samo nisem fotkal ker sem bil okupiran z ostalim, imamo samo fotko znaka Majster shaper za surfe, po šolanju je dobil klasično salary man službo v Tokyu, ampak je zelo kmalu ugotovil, da je to kr neki in se preselil ob morje. Na TVju je vidu kako folk surfa v Amerik, šel s frendi do enga modela v nek bližnje mesto, ki je dejansko mel surf, pogledal kako to zgleda in jih začel delat sam. Danes so njegovi vnuki in vnukinje profesinalci mladinske lige. Barva jih ponavad zvečer, ko že kakšnega spije, ker za to ni treba imet tok mirne roke Kadar gre mimo japonske kakšen tajfun lahko kljub lepem vremenu in soncu na otok prinese valove, ki grejo čez 5 metrov En od parkov v Tokyu. Pogled iz Asakse proti Skytreeju (451m, namenjen telekomunikaciji) in administrativni zgradbi pivovarne Asahi. Arhitekturno ima zgradba izgled vrčka piva s peno, skulpturi pa lokalci pravijo "zlat kakec". Shinjuku gyo-en, park sredi enega od centrov Tokya. Je sicer plačljiv za razliko od bližnjega Yoyogija, je pa zelo kul za imet piknik pod cvetočim češnjam al pa samo izležavat na travi. Tipičen zaključek žurke v enem od karaoke barov. Klasičen japonski hotel s privat rotenburom, zunanjim toplicam. 12. maj 2020 uredilo bitje Šimšalamima Huhu typoti 16 Navedek Povezava do prispevka
Arbenowskee Objavljeno 12. maj 2020 Share Objavljeno 12. maj 2020 Hudo. Koliko časa že živiš tam? 1 Navedek Povezava do prispevka
Šimšalamima Huhu Objavljeno 12. maj 2020 Share Objavljeno 12. maj 2020 Zdaj bo tretje leto kar ne živim več tam, zato pišem v pretekliku Navedek Povezava do prispevka
Kočevc Objavljeno 12. maj 2020 Share Objavljeno 12. maj 2020 A ti je kej zal, da si se vrnil Navedek Povezava do prispevka
Mr Shears Objavljeno 12. maj 2020 Share Objavljeno 12. maj 2020 Carsko, tista Yakushima zgleda fantastično Navedek Povezava do prispevka
Šimšalamima Huhu Objavljeno 12. maj 2020 Share Objavljeno 12. maj 2020 (urejano) Yakushima je super, ne vem pa kako je sredi sezone, mi smo bili zelo zgodnji in je bila praktično brez turistov (in sršenov, gigantskih ščurkov in vsega ostalega kar pride s poletji na jugu). Žal, ne vem, malo ja, malo ne. Kjerkoli na svetu sem je pol lajfa in srca par 1000 km daleč. Idealno bi imel nek setup, kjer bi imel biznis in stanovanje in tam in tukaj in kolobaril. Pa mogoče se še vrneva, trenutno kupujeva tukaj hišo, ampak jo vedno lahko oddava/prodava in greva nazaj, bova videla kaj bo prinesla prihodnost. Trenutno mi je predvsem bedno, da s korono letos verjetno ne grem tja, in da so prestavil olimpijske igre in bo gužva in vse drago naslednje leto. Sicer pa kar se tiče nasvetov za popotnike, neprijetna resnica je, da če ne govoriš in bereš japonsko ti je 80% japonske neznan in nedosegljive. Glavne turistične atrakcije in velika mesta pohendlajo angleščino, vsa ostala japonska z odročnimi gorskimi onseni, ryokani (mala gostišča, pogosto v družinski lasti), mini turistiščne znamenitosti, sushi restavracija v ribiški vasici sredi ničesar, že najboljše restavracije sredi Tokya, kjer jejo lokalci in so meniji samo japonski, klubsko dogajanje ki ni namenjeno turstičnim masam itd. leti mimo tebe. Meni osebno je ta del japonske najbolj pristen, zanimiv in lep, je pa tak trip dost težje organizirat in u bistvu nimam nasveta kako se ga lotit 12. maj 2020 uredilo bitje Šimšalamima Huhu 2 Navedek Povezava do prispevka
Mr Shears Objavljeno 12. maj 2020 Share Objavljeno 12. maj 2020 jp nam je ful koristlo da je ena od nas govorila japonsko, to bi res priporočal da vsaj nekdo zna kej se zmenit Navedek Povezava do prispevka
Šimšalamima Huhu Objavljeno 13. maj 2020 Share Objavljeno 13. maj 2020 Imam neki fotk in mal več tekstovnega materiala o dveh mal bolj zaključenih "dopustih" na japonskem, en road trip po Hokkaidu in en po Gunmi in Oze narodnem parku. Če namečem v ta topic bo ratal dolg kot ponedeljek, če odprem ekstra temo bo Japonska razparcelirana na n podtopicov. Imate kakšne preference glede tega? Navedek Povezava do prispevka
Hosta Objavljeno 13. maj 2020 Share Objavljeno 13. maj 2020 Mogoče thumbnail linki, to se še da? Navedek Povezava do prispevka
Mr Shears Objavljeno 13. maj 2020 Share Objavljeno 13. maj 2020 Btw, par stvari ki mi jih je prišlo na misel in jih je fajn met v glavi ko planirate popotovanje po japonski, pa mogoče niso splošno znane: - večina ustanov se zapira relativno zgodaj ob 17h, tako da se zna zgodit da vam kej zaprejo pred nosom, če niste pripravljeni - večina restavracij je zaprtih med našim običajnim časom kosila med 14h in 17h, kar mi je resno skregano z logiko tako da planirajte na to in mejte s sabo kej za pojest čez dan 2 Navedek Povezava do prispevka
vrtavka Objavljeno 13. maj 2020 Avtor Share Objavljeno 13. maj 2020 (urejano) Šimšalamima Huhu reče pred 2 urama: Imam neki fotk in mal več tekstovnega materiala o dveh mal bolj zaključenih "dopustih" na japonskem, en road trip po Hokkaidu in en po Gunmi in Oze narodnem parku. Če namečem v ta topic bo ratal dolg kot ponedeljek, če odprem ekstra temo bo Japonska razparcelirana na n podtopicov. Imate kakšne preference glede tega? Pomoje nikogar ne moti, če postane ta topic dolg kot ponedeljek, meni je to super branje ce se vam ekstra da, lahko tudi pot popinnate na kakšnih googlemapsih za občutek, kaksna je neka doable pot za čas, ki je na voljo also od nas nihče ne zna nič drugega kot konichiwa. 13. maj 2020 uredilo bitje vrtavka Navedek Povezava do prispevka
Mr Shears Objavljeno 13. maj 2020 Share Objavljeno 13. maj 2020 nimam zemljevida mam pa plan: 18. 10. čet odhod zagreb 19. 10. pet prihod tokyo 20. 10. sob tokyo 21. 10. ned tokyo 22. 10. pon tokyo Popoldne → hakone 23. 10. tor hakone 24. 10. sre hakone 25. 10. čet toi Zjutraj → toi 26. 10. pet nagoya Dopoldne → Nagoya 27. 10. sob nagoya 28. 10. ned Nagoya / kyoto čez dan → Kyoto 29. 10. pon kyoto 30. 10. tor kyoto 31. 10. sre iga izlet v Iga, spanje kyoto 1. 11. čet kanazawa Zjutraj → kanazawa 2. 11. pet Kanazawa Zvečer → kyoto 3. 11. sob Himeji, hiroshima 4. 11. ned hiroshima Popoldne (do 17h) -> tokyo 5. 11. pon nikko 6. 11. tor yamadera 7. 11. sre yamadera zvečer -> tokyo 8. 11. čet odhod tokyo 9. 11. pet prihod zagreb 1 1 Navedek Povezava do prispevka
Šimšalamima Huhu Objavljeno 13. maj 2020 Share Objavljeno 13. maj 2020 Par let nazaj sva šla julija z ženo na roadtrip po Hokkaidu. Če bi znal narest kakšno preprosto mapo bi jo, samo tele googlove zlepljenjke, ki se hočjo držat cest itd. so kar muka, tko da bo bolj opisno in naj si zainteresiranci sami markirajo kraje na zemljevidu. Avto sva imela svoj (sva šla kasneje tudi z rentanim), karavana, naloženega s surfi, cunjam in šotorom. Detajlnega plana nisva imela, samo 2 tedna za zapravit nekje na serveru. Štartala sva v Oarai-ju, men zelo simpatičnem mestecu cca. 100 km severno od Tokya, iz kjer je direktna trajekt linija v Tomakomai na Hokkaidu, najbolj severnem japonskem otoku. Spala sva v skupnih sobah, vibe lajde je tko direkt iz 70h, hrana v menzi bolj za en kurac (za japonski nivo), so pa kul kopalnice (skupne (čemu rečejo sento), zelo klasika za japonsko), kjer se namakaš v topli vodi ob ogromnih oknih in gledaš razburkano morje. Od keša se ne spomnim nič, ampak te scene ful niso neki drage. Iz Tomakomai sva se po obalni cesti odpeljala na vzhod, proti rtu Erimo (~160km). Praktično takoj dobiš vibe Hokkaida, ki je zelo drugačen kot na meni bolj znani Japonski. Prvo, Hokkaido je ogromen in ful bolj redko poseljen kot ostala japonska, pa še to je skoraj polovica v Sapporu in okolici. Ceste so ravne, furaš se kilometre brez da bi srečal živo dušo, ogromni ranči konjev, kmetije, male vasice. Klima je opazno hladnejša, nimajo deževne sezone, arhitektura je drugačna. Prvi dan se nama ni dal kampirat in sva rentala eno leseno hišico. Bila sva še mal zgodnja za turistično sezono in je bila večina kampov praznih, delala se je že tema, bila sva sred nič, navajena japonske gužve in ko se je usedla prostranost Hokkaida me je u izi že mal skrbel, da bom spal v avtu. Nisva. Erimo je vetroven, poln tjulnov, se pa na sever vlečejo kilometri plaž črnega peska. Sred poletja verjetno tam koga srečaš, nama je bila čist alien izkušnja. Iz Erima sva šla ob obali na sever proti Obihiro (~100 km). Žal iz tega dela nimam tko nič slik, se pa voziš čez kilometre in kilometre polj, ko prideš v civilizacijo so to kmetije, silosi, nekje tam ima japonska vesoljska agencija tud nek raziskovalni center. Po poti sva se na hitro ustavila v manjšem mestecu na kosilu, ful prijazni ljudje, prepoznal so registacijo, naju spraševal kaj počneva tam, zelo kul vibe.Sam Obihiro je mesto kot mesto, sva dobila shoping center, kupla mal knjig v knjigarni, se pa jaz nisem mogel znebit občutka, da je to mal drugačna Japonska kot jug. Spat nisva hotla v hotelu ali sploh ostat v mestu in sva šla poiskat srečo proti goram na severu. Spet ogromne kmetije in mala mesteca s trem semaforji. Iz teh delov je nek najin prijatelj, star fizik, ki sicer že leta ne živi več na Hokkaidu, in je pravil, da je imel par 100 metrov od hiše do vrat v ograji, najbližji sosed pa je živel 2 km preč. Mal po google maps mal po feelingu sva zavila na malo gorsko cestico, ki je po 15 km ničesar pripeljala do onsena (toplice) in kampa. V onsen sva se šla namočt in umit in spat v kamp (to je bil najin default mode večino potovanja). V kampu ni delal nihče in je delal na zaupanje (to je spet klasika), računal so slaba 2 evra na osebo. Za vibe kako zgleda tak osen (no točno ta): https://www.kanno-onsen.com/spa/ Za google maps lokacijo pa je search string shikaribetsu gorges. Zjutraj sva ob gorski reki, ob kateri je tudi kamp, našla naravni onsen, zajeto termalno vodo v tolmunu. Si sredi gora in gozda, nekje nad 700 metri, okrog tebe kilometre ničesar, in se nag namakaš v topli vodi medtem ko poslušaš žuborenje vode in čeblanje ptičev. Tam se mi je pomoje odluščilo ene 6 mescov stresa v pol ure. Imam še boljšo sliko, samo je na njen žena in bi me pomoje ubila Naslednji dan novih 100 km, čez gore na sever do mesta Asahikawa. Po poti srečaš nekaj jezer (Shikaribetsu in Nukabira), nekaj malih mestec, v katerih bi takoj živel, pogledala sva en muzej živali v tistem delu sveta, se naučila kako prepoznat da je govno od medveda in spizdit in splezala čez prelaz. Na celi poti ni bilo ene pumpe, avto pa že na rezervi. Honda v normlanem lajfu ni kurila manj kot 10 litrov (because sport car in kratke relacije), no po Hokkaidu je imela povprečje neke 4 litre pa pol, tako da sva uspešno prišla še z neki fore do pumpe v Kamikawi. V tem delu je nekaj več ljudi, tudi mal težja industrija in rudniki, zgleda pa vse tko v propadu in iz zlatih časov nekje v 70h. Se u bistvu dost mal spomnim razen precej zanič hrane nekje ob cesti. Tako da sva rajš odkurila skozi vzhodna predmestja Asahikawe, ki so spet zelo cute, grički, travniki, mal večje vasice in mesta, tud Špar se najde (Špar je probal vstopit na japonski trg in so začel s Hokkaidom, zdaj mislim da je samo franšiza za par convinient storov). Ful so ponosni in na polno se reklamira Asahiyama živalski vrt. Ta najin frend je reku, da je tako ogromen, da rabiš 2 dni, da ga pogledaš. No, mogoč za Japonce (njihovi živalski vrti so za naše razmere dost mizerni). Ni da mi je žal, samo je že ljubljanski ful boljši Tko da če ste tam in ga zgrešite se ne sekirat. Evo sliko koze. Najin cilj v tem koncu je bil sicer Asahi-dake, najvišji vrh Hokkaida in seveda vulkan. Najina baza je bila Higashikagura kamp, zelo lep z velikim onsenom praktično čez cesto. Najboljši del je zunanji del, kjer se luftaš od vročine vrelcev na stolu pod zvezdnatim nebom in v daljavi gledaš gore v mesečini. Anyway, Asahi-dake, 2290 metrov. Zelo visoko se da pridet z žičnico, kar je pomoje pametno narest. Okrog zgornje postaje je nekaj sprehajalnih poti in trop turistov različne fizične pripravljenosti, in kar konkretna kolona po direktni poti na vrh. Le ta je precej dolgočasna (pač štepaš pobočje vulkanskega peska in gledaš table z nadmorsko višino), vsake tok časa zabazdi po gnilih jajcih. Kljub juniju je na vrhu še precej snega. Se pa fuul splača (vsaj če to dopušča oprema in fizična pripravljenost) od tam odhajkat naprej, midva sva naredila kakšno 8 ur dolgo krožno pot še malo proti Ushiroasahidake in krožno na sever čez ledenike in ledeniška jezerca. Štepaš kilometre po hribih in se potem nekje sredi poti usedeš na kamen in bose noge namočiš v termalno vodo, idila. Slik teh hudih scen valda nimam. Od tu sva se po stranskih ulicah odpravila proti Sapporu. Spet slik nimam, je pa ful lepo, ogromna polja cvetlic, razgledi na gore, je pa tud mal žalostno, ker se stara prebivalstvo in uhaja v velika mesta, tako da je čist navadn prizor videt osnovno šolo, ki ima par štukov vsa okna pokrita z deskam, ker jih ne uporabljajo več. Upam, da se ta trend počasi mal obrne in bojo ljudje spet živel izven miljonskih mravljišč. Anyway, Sapporo in naprej po pavzi v drugem postu. 7 Navedek Povezava do prispevka
To je priljubljen prispevek. Šimšalamima Huhu Objavljeno 13. maj 2020 To je priljubljen prispevek. Share Objavljeno 13. maj 2020 Aja mimogrede, tisti onseni direkt pod Asahi-Dake žičnico so bili men bolj za en kurac, stari, nikakvi in dragi. Boljši it v dolino v manj turist-trap kraje. Sapporo je tko, spet japonska Gužva na vpadnica, gužva v mestu, semaforji, ljudje, javni promet. Avto sva pustila v garažni hiši in živela par dni v hotelu praktično v centru. Z vzpenjačo sva šla na Mt. Moiwa, kjer je tak panoramski ragled na mesto in tipi furajo punce na dejte, jedla sva jingisukan, ki je lokalna specialiteta (ovca z zelenjavo), šla na pir v lokal, se probala mal zgubit med ulčicam, obiskala botanični vrt (kul) in tko. Sapporo ima dost specifično arhitekturo, močno se pozna vpliv ameriške arhitekture iz 19. stoletja. Zelo težko je v muzejih najt in prebrat kaj o originalnih prebivalcih Hokkaida, ainu-ih, ker so jih japonci poasimiliral in se radi delajo, da jih ni več. Na drugi strani pa ti cel Hokkaido da vedet, da Japonci prav dolg niso tam. Botanični vrt te opozarja na poredne ptiče. Ko sva se spravla nazaj v avto sva se usput ustavila še na olimpijskih skakalnicah. V uradni prodajalni zraven lahko kupiš tud majco z vsem skakalnicam v svetovnem pokalu, vključno z našo češko Planico Od tam sva se odpeljala ob obali proti zahodu, skozi ribje tržnice v Yoichi in proti zmerom bolj redko poseljenim delom do obale Shimamui in naprej do rta Kamui. Ta del Hokkaida je najdalje cajta poseljen z Japonci in ima tudi že zelo japonski vibe, so pa to vseen male ribiške vasice s kristalno čisto vodo. Spala sva v kempu v mestu Kamoenai, bila sva edina obiskovalca, mestece je zelo malo, kamp je mal bolj na obrobju in sred noči mi je bilo dejansko kr mal weird Zgodila se nama ni nič, sploh se ne spomnim, da bi koga srečala razen v onsenu mal proč od obale (nič posebnega, se je pa dal umit). Tukaj nama je vožnja počasi že presedala, tud ta del Hokkaida je bil bolj domač in ne več tok zanimiv, tko da sva v enem kosu odvozila 240 km v Hinohamacho, vmes mal surfala v zalivu Uchiura (zelo močan tok, ful močni in kar veliki valovi, sem bil presenečen, da so take razmere v dokaj zaprtem zalivu) in valda spet šla v nek lokalni onsen, kjer je imela žena celo izkušnjo z lokalnim babicam, ki jim je to glavni družabni dogodek v dnevu in čebljajo nonstop in te med drugim tud umijejo po hrbtu, čeprav si nek frišn tujc Jaz nisem imel takih problemov. Aja, pa kamorkol vržeš kamen zadaneš kakšen vulkan. Od tukaj je bil le še skok do Hakodate, kjer sva imela trajekt za pot nazaj na glavni otok. Hakodate je bil en izmed prvih mest na Hokkaidu, je bil tudi do požara 1934 največje mesto na Hokkaidu in prvo pristanišče na Japonskem, ki je trgovalo s tujino. Prov ful neki se ga ne spomnim, prespala pomoje nisva, pogledat sva šla utrdbo Goryokaku, kjer so se japonci pobijal v državljanski vojni, opečnata skladišča v pristanišču, arhitekturo (spet ful velik vpliv tujine, pravoslavne cerkve itd.). In šla jest v Lucky Pierrota, lokalno hamburger verigo. Burger je bil OK (svetlobna leta pred mekičem), je pa bolj point teh lucky pierrotov, da imajo čist over the top lokale. Ta v katerem sva jedla midva je bil opremljen čist božično, ne vem kok 100 različnih božičkov in okrasov nažokanih povsod kjer je bil kvadratni centimeter prostora. More bit noro za pucat. Lahko bi šla v s trajektom v Aomori, največje mest prefekture Aomori na glavnem otoku, ampak sva bila spet alter in sva šla v Oma, malo ribiško vasico čist na severu Honshuja. Najbolj je znan po svoji floti ribiških ladij, ki lovijo tune. Na trajektu je bilo cel kup prospektov za restavracije v Omi, nisva še imela kosila in sva se hypala ko pri norcih. Valda sva upadla v uro med kosilo (do cca 1h) in večerjo (po 5-6h), ko je večina tradicionalnih restavracij zaprtih. Tam nabirava kroge po (ne preveč velikem) centru in najdeva nek plac, ki je odprt. Kot že ufuran veteran japonske kulinarike mi je bilo s prve jasno, da ne bo poceni in da ne bo zanič. Zgledal je namreč ko en star, majhen pajzl, par miz na tatamijih, šank, vse v temnem lesu, za šankom mojster kuhar. Prizor bi kamot vtaknil v Kill Bill in ne bi noben opazil, da je kaj čudno. Ker ga je žena nagovorila japonsko sva imela takoj plus pike, padli smo v standardni chit chat, s kje sva, kaj počneva itd. in kaj bova jedla. Sushi po njegovem priporočilu, ker najbolj ve katere ribe je dobil dons in so kul. Tko, jedel sem ogromno ful dobrega sushija (pač perk življenja na japonskem), samo to je bil čist nek drug standard. En je bil s (surovega ofc) morskega ježka, ki zgleda ko nek zdriz, ampak v ustih je bil čista harmonija okusov. Tuna je tukaj sploh high class in je v njegovem meniju ni bilo, tako da sva naročila še 2 s tuno, ki se je topila na jeziku in dobila "on the house" še tamagoyaki, sladko omleto. V glavne, 12 od 10, would do again, najboljši sushi, kar sem jih jedel. Od tu naprej sva se potem po obalnih cestah vozila proti domu 700 km južneje. Ta del je (menda) potresno precej stabilen in tukaj ima japonska sredi ničesar glavno skladišče jedrskih odpadkov, neke odročne raziskovalne center za fuzijo, valda tud par nukleark, tko dost prazno in bedno deluje vse skupaj. Mal južneje je Misawa, kjer imajo američani ful veliko vojaško bazo (največjo poleg tiste na Okinawi), vojska povsod, prvič sem se tudi na japonskem počutil, da nisem prevel zaželjen v trgovinah in restvracijah, domačini namreč ful ne marajo američanov, ki delajo pizdarije, se vozijo pijani, so primeri posilstev itd., ki jih potem vojska premesti iz države in ne pridejo na državna sodišča. Ta del poti mi je bil dost beden. Je pa ful lepa obala Iwate, odvozila sva del med mestom Kuji in Miyako, skalnate obale, gore v notranjosti, ogromni gozdovi. Kampirala sva ob obali, hodila v lokalne osene in nabirala kilometre. Mal je bedno, da v strahu pred potresi in še eno Fukushimo zdaj na veliko gradijo nasipe in betonirajo obalo, čemur lokalci ful nasprotujejo. Upam, da jim rata dosežt nek konsenz in ne uničijo vse, kar imajo (japonci niso prav neki spretni pri ravnanju z naravnim bogastvom). Zadnji dan sva imela nomadskega lajfa že počas dost, se v Morioki ustavila na kosilu, spravila na avtocesto in dobrih 400 km odfurala v kosu. Odsek med Sendaijem in Iwakijem gre par km mimo "slavne" jedrske elektrarne v Fukushimi. Ta del je zelo surrealen, za začetek te že pri Sendaiju pozdravijo elektronske table z mertivam sevanja na avtocesti. Od tu naprej se voziš skozi območja, ki jih je tsunami najbolj prizadel, Soma in okolica, in na koncu vasi okoli reaktorja. Tam se voziš po avtocesti, gledaš hiše, ki jih počasi prerašča trava in drevesa, prazne ceste, semaforje (delujoče) ... Ko sem prvič videl tablo mi je bilo smešno, ko sva enkrat odfurala skozi cono se naju nek tak srhljiv vibe ni znebil cele poti do doma. Na koncu sva za pot porabla 11 dni. Če bi šla še enkrat bi si vzela ali več časa ali se manj premikala, vsa ta vožnaj te kr zjebe. Pa ful sem si želel it še na čist vzhodni in severni del Hokkaida, samo dokler nisva bila tam nisva zares dojela, kako ogromen je. 17 1 Navedek Povezava do prispevka
Hosta Objavljeno 14. maj 2020 Share Objavljeno 14. maj 2020 Ojojoj noro Ne prebere človek glih velik izkušenj kampiranja po Japonski. Pa pomirjujoče je brat kako nekdo, ki je živel tam, razume Japonce in njihovo dojemanje življenja. Drgač smo itak vsi pametni okrog Japonske, da šprica na vse strani. Lepo lepo. Navedek Povezava do prispevka
Scar Objavljeno 17. maj 2020 Share Objavljeno 17. maj 2020 Carska tema, hude slike S sestro sva mela plan it letos (recimo septembra/oktobra) v Nintendov theme park, ki naj bi se v Osaki odprl za cas olimpijskih iger, ampak je itak slo vse v kurac. Potem bi valda sla se okoli potovat. Tako da je ta plan prestavljen za nedolocen cas, odvisno predvsem od Nintenda (nisem zasledil nobenih novic o parku, tako da pitaj boga). Sicer sem bil pa ze leta 2016 kake 4 tedne na Japonskem. V glavnem precej standardne destinacije, mogoce bi izpostavil edinole trekanje na Kumano Kodo, eni redkih romarskih poti na svetu, ki so Unesco zascitene ^^ 1 Navedek Povezava do prispevka
Avion Objavljeno 17. maj 2020 Share Objavljeno 17. maj 2020 (urejano) Šimšalamima Huhu reče Dne, 12. 5. 2020 at 21:50: Sicer pa kar se tiče nasvetov za popotnike, neprijetna resnica je, da če ne govoriš in bereš japonsko ti je 80% japonske neznan in nedosegljive. Glavne turistične atrakcije in velika mesta pohendlajo angleščino, vsa ostala japonska z odročnimi gorskimi onseni, ryokani (mala gostišča, pogosto v družinski lasti), mini turistiščne znamenitosti, sushi restavracija v ribiški vasici sredi ničesar, že najboljše restavracije sredi Tokya, kjer jejo lokalci in so meniji samo japonski, klubsko dogajanje ki ni namenjeno turstičnim masam itd. leti mimo tebe. Meni osebno je ta del japonske najbolj pristen, zanimiv in lep, je pa tak trip dost težje organizirat in u bistvu nimam nasveta kako se ga lotit Ravno to sem te hotel vprašat, kako je z komunikacijo izven teh večjih mest Ima kdo kakšne izkušnje na tem področju? Google translate na telefonu? Also, odličen topic, z veseljem preberem še kaj. Imam pa vprašanje (pa mislim, da nisem opazil, da bi kdorkoli kaj napisal): a je bil kdo na otoku Hashima? 17. maj 2020 uredilo bitje Avion Navedek Povezava do prispevka
Priporočeni prispevki
Pridruži se debati
Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.