Vrtičkarji

[berghaus]

sss reče Dne, 22. 3. 2021 at 19:31:

Sungold F1
Grozdni paradižnik, oranžne barve in sladkega okusa. Blazno dobr rodi, dobra odpornost.
 

 

 

Vlečem iz naftalina, brez zamere.......kako je šlo z njim? Imam ga na to-do listi, folk ga ne more prehvaliti.

[Lunco]

Meni so vsi ne-rdeči paradižniki odurni, dobesedno nisem še jedu enga, ki bi mi bil tako všeč kot katerikoli random rdeč. 

 

Levica paradižnik > SDS paradižnik. Kozmična resnica. 

12. april 2022 uredilo bitje Lunco

[berghaus]

Politični način lotevanja vrta? Nekaj novega zame 

 

Sam nimam čisto nobenih izkušenj s češnjevcem, kamoli še s kako drugo vrsto le tega. Hočem pa poizkusiti s Sungoldom, ker ga imajo povsod naokoli za must have v svojem vrtu. Da preizkusim to opevanost.

 

Sicer še ne vem kje bi ga zasadil, ker moj vrt postaja konkretno premajhen. Sedem gred in en mali rastlinjak ni ravno poligon za testiranje. Ta poligon bo moral zrotirati redkvice, 4 vrste solate, korenje, por, čebulo, česen, 2 vrsti paradižnika, 2 vrsti češnjevca, sončnice, stebelno zeleno, kumare, grah, Physalis pruinosa (preveč imen ima, volčje jabolko, andska jagoda.....etc), baziliko, peteršilj, jagode, špinača, rožmarin, kodrolistni ohrovt.....to je zgolj to kar je zdaj sejano, če nisem še kaj pozabil, sezona se pa še dobro začela ni. Kje je še cvetlični pas, za brežino kot pokrivko gojim materino dušico, oziroma plazeči timijan, ob robovih so vsajene žametnice, jasmin, sivka in afriška vijolica.

 

Dokaj očitno je, da bo treba spredaj skupaj zmetati še cca 3-4 grede. 

 

Čaka me še sejanje fižola in 10 hobokov za krompir. In za trto končno vbetonirati stebre. 

13. april 2022 uredilo bitje berghaus

[Lunco]

Next step, traktor. 

[berghaus]

Ga nimam kje obrniti na parceli 

[Haldim]

@berghaus Ostane ti sam še multisowing opcija :)

Jaz sem tudi zdej vse zmetal na vrt do plodovk, razen fižola. rožice sem prepustil ženi, da ma tudi ona malo veselja :)

sem si pa naredu okvirni izračun za svoj rastlinjak 3x4 metre in samo material me pride tolko da je skor boljše da si kupim že narejenega. planiral sem železnega s polikarbonatnimi ploščami pa ne bo ne. Verjetno bom zbil lesenega in dal folijo čez. Nekje se moram ustavit ker drugače bom preveč dnarja zmetal not, že tak je kritično lol.

[berghaus]

@Haldim, tudi jaz sem ženi prepustil rožice, še to me za vsako stvar sprašuje, ostalo ji je čista španska vas 

 

Tudi jaz sem opustil izdelavo lastnega, pri teh cenah materiala ni teorije. Tega 240x180x200 sem dobil za manj kot 200 evrov (še to sem ga vzel samo ker ima armirano folijo), za paradižnik in nekaj shrambe bo dovolj. Enostavno ne gre, če se ne znajdeš lahko resnično padeš v jamo brez dna. 

 

 

[Lunco]

jaz sicer slackam že celo pomlad in nisem še nič naredu, sam je pa ene par rožic preživelo zimo in mi je tok hudo  

 

mam faking HUGE grm boreča, bom posliku. morm nardit čaj pa mal gledam recepte kaj bi ga lahk kej porabu za velko noč. 

[berghaus]

Lunco reče Dne, 15. 4. 2022 at 0:18:

jaz sicer slackam že celo pomlad in nisem še nič naredu, sam je pa ene par rožic preživelo zimo in mi je tok hudo  

 

Alo, začetek je! 

 

As usual, težka je, ko pri nas iščeš točno določeno seme. Sungold bom moral naročiti iz tujine, pri nas dobil zgolj zlato kraljico:

 

 

Merkur me hoče dati v vrsto za naslednje leto 

 

Nastavil 5 kozarcev, živi bili pa videli. Ostali paradižniki lepo napredujejo, češnjevec že počasi lovi ostale sadike klasičnega paradižnika, počasi jih bom selil v rastlinjak, ker potrebujem prostor pod lampami:

 

 

Sončnice so izjemno hitre, na plano pokukajo že v treh dneh:

 

 

Tudi cvetlično pokrivni del lepo napreduje in ga bom verjetno ta vikend presadil v večje posodice, sploh materino dušico, ki že sili iz polic:

 

 

Za namen pokrivanja naredil še multisowing materine dušice v dva pladnja, po treh dnevih že vzklila večina semen.

 

Zraven nje 6 sadik limonium sinuatum iz semena, revce si že močno želijo prebeg v večje lončke, to me čaka danes. Je mešanica semen Static in ako bog dao, bodo imele čebele lepo pašo:

 

 

 

 

[MikeHunt]

kva je to liči from seed from hofer, na prvi sliki?

 

LP

[berghaus]

MikeHunt reče pred 4 urami:

kva je to liči from seed from hofer, na prvi sliki?

 

LP

 

Bauhaus. Edini pri katerem mi je uspelo najti solanum lycopericum.

Jutri naročam:

 

[Haldim]

Dej povej kaj več o teh pokrivnih rastlinah. Je to kar si mislim da je: namensko sajenje na površino da ti pokrije travo in ne rabiš kosit?

Okoli vrta mam en majhen klanec ki bi mi bil idealen za to ...

[Lunco]

Tud, da ti pokrije kotičke vrta, ki so prosti, ker ne odžira resourcov rastlinam, ki jih dejansko hočeš pojest. Prdvsem pritegne žuželke in ohranja vodo v zemlji. 

 

You can't eat grass. Bi naprintu par majc v slovenščini, mogoče "trave ni mogoče jesti." 

 

Iz cvetov pride moder čaj  

17. april 2022 uredilo bitje Lunco

[berghaus]

 

@Lunco hudo! Zvezdna roža oziroma Borago officinalis je tok carski grm, da peče glava, tudi sam ga imam zasajenega v cvetličnem pasu. Zadeva je, vsaj zame, must have, pika. Koristna je iz toliko vidikov, da obstajajo cele knjige o njej. Od zdravilnih učinkov, uporabe v kuhinji, je odličen rahljalec prsti, odličen sosed nekaterim vrtninam in dobesedno food porn za čebele in črmlje. Vendno grem v loku okoli njega, ker brenči kot v panju.  

 

 

@Haldim, drži. A gre le za enega od namenov. Vključi še stabiliziranje brežine, water retention, preprečevanje erozije, kreiranje čebelje paše, okoljsko urejanje....itd, itd. Naša vzhodna brežina je v večini gradbeno nasutje, preko pa nasuta uborna plast zemlje. Za začetek smo brežino stabilizirali s travo, zdaj prihaja čas, da jo polepšamo. Trava ob sušnih obdobjih (zaradi manjka zemlje) grdo porjavi, v jeseni/zimi ta brežina sploh izgleda uborno. Zaradi tega jo bomo zasadili s plazečim timijanom (Thymus serpyllum, materina dušica) in Vinco minor (navadni zimzelen). Obe pokrivki imata močan površinsko razvejan koreninski sistem in sta popolnoma nezahtevni. Vmes, če bo uspelo, bom zasadil nekaj grmov Physalis pruinosa (volčje jabolko, ground cherry). Bom videl, če bo katero od semen vzklilo, lahko kali zelo dolgo časa, 2-6 tednov.

 

18. april 2022 uredilo bitje berghaus

[Lunco]

Ja, soseda se pa pritožuje, ker se prostovoljno širi in mal bolj divje zgleda, jst sm pa plaču 5€ za seme XD

 

Bergi, dej mal napiš pa dokumentiraj kako boš to sadil (in kje boš kaj kupil). Jaz mam tle pred hišo eno majhno trato pa bi tudi dal kaj gor kar ni samo trava (sicer raste regrat pa marjetice pa ene par bolj modrih, ki jih ne poznam). 

19. april 2022 uredilo bitje Lunco

[berghaus]

Bom. Materino dušico vzgajam iz semena, kupljena v Merkurju (ful lepo diši, presajal v večje sadilne lončke ta vikend), Vinca minor bo presajena iz zahodne strani parcele, kjer se nam razrašča že nekaj let in je bila redno košena s kosilnico, semena  Physalis pruinosa sem nabavil v Mojem vrtičku v Polju, je pa vprašljiva kaljivost, semena so bila že na polici dokaj stara (3 leta), ni jih ravno enostavno dobiti. Plus še vedno ne vem točno kaj imam, ker na semenski vrečki je napisana  Physalis pruinosa, na sliki je pa Physalis peruviana. Semena so si po izgledu identična.

 

Taktiko sajenja na brežino moram še pogruntati, sondirati debelino zemljine, zamulčiti travo ipd. Bom sproti spisaval vse faile 

 

Enega izmed failov sem sproduciral ta vikend, cca 12 sadik paradižnika in češnjevca preselil v rastlinjak in zjutraj fasal -1 stopinjo. Sicer je šlo za teste kaljivosti, vseeno je bil žalosten pogled na 8 sadik, ki jih je "skurilo". Češnjevca niti ne moti pretirano, paradižnike je pa ubilo u nulo. Fail iz katerega se lahko naučiš veliko (kar se tiče utrjevanja sadik), samih sadik imam itak preveč. Ali pa premalo prostora, odvisno kako vzameš vse skupaj.

 

Vse ostalo zaenkrat uspeva bp. Ta teden upam dobim zemljo za krompir, pripravljenih imam 10 vedr, žal pa nikjer ne dobim kostne moke in sušene krvi. Moral si bom pomagati z zeolitom in konjskim gnojem v peletih. Mogoče kaj rata, žakelj semenskega čaka.

 

Včeraj še na brzino skopali in zbetonirali enega od dveh stebrov za brajdo, danes moram še po beton, zmanjkalo. Klasika. Potem našponat žice in speljati trto, katero sva z mojo obrezala dva tedna nazaj. Sicer sta samo dve trti a vsako leto obrodita da je veselje. Sosed metal pred leti ven in smo za foro vsadili kar na travnik, noben ni mislil, da se bo kaj prijelo. Zdaj se bohotita na širini petih metrov.

[[]D [] []V[] []D]

Je probal kdo kdaj kalit in vzgojit paradiznike iz v supermarketu kupljenega plodu?

[berghaus]

[]D [] []V[] []D reče pred 31 minutami:

Je probal kdo kdaj kalit in vzgojit paradiznike iz v supermarketu kupljenega plodu?

 

Sam osebno ne, ker imam lastna semena, vendar zakaj pa ne, imaš tega veliko:

 

 

 

Lahko pa komot naredim test kaljivosti, če te zanima?

19. april 2022 uredilo bitje berghaus

[[]D [] []V[] []D]

Skalil sem jih ze, bolj me je zanimal, ce ma kdo hands on izkusnje kako se potem rezultat primerja z izvorom. Skrbi me ce bo domace vzgajanje obrodilo podoben rezultat, kot ga industrijska pridelava iz kjer izhajajo.

[berghaus]

Ne. Seme ima energijo samo do cca druge vrste pravih listov in kljub dedni zasnovi nekatere okusne karakteristike daje vzgoja, torej pogoji, substrati, dodatno hranjenje (gnojenje), vrste tretmaja proti škodljivcem........ Vse to vpliva na nutristično in fitohranilno vrednost ploda, ki je v industrijski proizvodnji čedalje bolj uborno. To vsak ve, ki ugrizne v plod vzgojen v domačem vrtu po principu eko vzgoje (brez sintetike, brez hidroponike, brez fitosanitarnih pripravkov ipd).

 

Po domače povedano, tvoj paradižnik se bo (predvidevam ob organski/eko vzgoji) od svojega trgovinskega brata po okusu precej razlikoval. Sem že jedel paradižnik, ki je bil vzgojen na domačem vrtu izvira pa iz semena v štacuni kupljenega. S prenašanjem semen se vse skupaj samo še izboljšuje. Na ta način folk pride do lastnih semen sungolda, kupljen v štacuni, prvo leto posejan za seme, v drugem letu posejan za plod. V cca 3-4 letih je rastlina popolnoma prilagojena na lastnosti, ki jih ponuja tvoj vrt. Je bolj vremensko prilagojena, lažje se upira pritisku škodljivcev in bolezni, ustvarja čudovit okus in izboljšuje plodnost. 

 

Ravno pri paradižniku je karakteristika, da gojitelji hranijo in ščitijo svoja semena kot suho zlato, prenaša se iz leta v leto. Tudi jaz svojega, čeprav je šele tretje leto 

 

 

19. april 2022 uredilo bitje berghaus

[MikeHunt]

glavni problem je, da bo iz trgovine verjetno najbolj industrijska sorta, ki najbolje trpi obiranje in transport do trgovine in je najdlje obstojna.

 

pa kle so vedno problemi s plesnijo posebi ce das res kolesca paradiznika v zemljo, mores semena locit "mozganov paradiznika" in posusit preden posadis.

 

seme še vedno najboljš kupljeno, da se preseravas s sorto, al pa sadiko, kle so lahko spet te pomisleki, kolk šopana z gnojili je bla ta sadika, da se je tolk napihnila, v 3x3 cm zemlje, da gre lahko v  prodajo, pa kaksen sok bo potem, ko pride na neindustrijsko gnojenje, drug pa pac bolezni, pa kaksne usi ali druge nadloge

 

 

LP

[[]D [] []V[] []D]

ja, semena sem locil, spral (dva tedna namakal, da se tista zascitna plast odstrani) in posusil, zdej pa kalijo in sem bil presenecen ker so po stirih dneh ze zaceli gledat ven, rastejo kot utrgani, zato me pa skrbi glih ta sok, ki ga omenjas, da ni sorta genetsko tok prilagojena industrijski pridelavi, da bo brez konstantnega namakanja v nekem njihovem zvarku gnojil itd. zadeva potem samo stagnirala pri normalnem domacem vzgajanju

 

v glavnem porocam tekom eksperimenta : D

20. april 2022 uredilo bitje []D [] []V[] []D

[MikeHunt]

drgac razposajeni vrtickarji, v kaliji majo v akciji "mongolsko" cesnjo, kar je v bistvu bol grm kot drevo, tko, da se da umestit v dost mejhn prostor.

 

https://www.sadnicaudom.hr/korejska-/-mongolska-cesnja-snovit

 

tole sorto, za manj kot 10 eurov, jaz sem iz bulgarije ze uvozil nanking cherry, kar je chinese cherry, listi in oblika je identicna tej sadiki snovita, ki sem ga nabavil, sam barva in okus plodov bosta drugacna.

 

 

LP

[berghaus]

[]D [] []V[] []D reče pred 22 urami:

ja, semena sem locil, spral (dva tedna namakal, da se tista zascitna plast odstrani) in posusil, zdej pa kalijo in sem bil presenecen ker so po stirih dneh ze zaceli gledat ven, rastejo kot utrgani, zato me pa skrbi glih ta sok, ki ga omenjas, da ni sorta genetsko tok prilagojena industrijski pridelavi, da bo brez konstantnega namakanja v nekem njihovem zvarku gnojil itd. zadeva potem samo stagnirala pri normalnem domacem vzgajanju

 

v glavnem porocam tekom eksperimenta : D

 

Poročaj.

 

Malce me ima, da bi tudi sam sprobal sadiko ali dve iz trgovinskega paradižnika........jeba je samo plac, zmanjkuje ga.

 

Včeraj pripravil semenski krompir vrste Desiree, lepo kaljen, vedra so pripravljena, zemlja je že doma, danes grem še po nekaj komposta, zeolit je doma, bone and blood meal pa ni za dobiti pri nas pa če se jebeš. Pomagal si bom s 5-3-8 in briketiranim konjskim gnojem.

[Douchebag]

@berghaus sem mislu postavt en bauhaus skatlo za kompost, pa notr metat travo, kuhinjske odpadke, pa liste, pa vidim po youtube-u, da to ni tako simpl. Naceloma neke hude potrebe po svezi zemlji nimam, ker imam malo gredo, ampak kako bi priporocal najbl simpl kompostiranje? Skrbi me da nabavm to skatlo, pol bo pa sam nek cudn poc notr ratu

[Flamingo]

@Douchebag

Mi smo od komunale že pred leti prejeli čisto preprostega lesenega, vsako leto samo vržem eno prepustno folijo okoli, da mi ravno ne segnije ves les. Mečemo vse od trave, pomij, odpadnega zelenja...spomladi imamo lepo temno zemljo za po vrtu. Imo ne rabiš komplicirati

[Lunco]

Evo, sm kupu mongolsko češnjo (to rumeno). Majo sicer še eno podobno, sam mal drugačno, oboje bolj grmasto. Upam, da bo vsaj tako dobra kot je zaščita cepiva proti covidu.

[berghaus]

Douchebag reče pred 23 urami:

@berghaus sem mislu postavt en bauhaus skatlo za kompost, pa notr metat travo, kuhinjske odpadke, pa liste, pa vidim po youtube-u, da to ni tako simpl. Naceloma neke hude potrebe po svezi zemlji nimam, ker imam malo gredo, ampak kako bi priporocal najbl simpl kompostiranje? Skrbi me da nabavm to skatlo, pol bo pa sam nek cudn poc notr ratu

 

Imel, zavrgel. Nikakvo zračenje, vsebina hitro preide v razkroj brez kisika, ergo gnitje. Dobiš na koncu poc. S tem, da mi fermentiramo gospodinjske odpadke (bokashi). 

 

Flamingotov nasvet, enostavni leseni (ima veliko rež za zrak in odcejanje) ali mrežico, kot jih imam sam (poleg večjega iz enostavno pokonci postavljenih palet). Palete komot dobiš kje đabe, na vogalih zvežeš skupaj, pet minut dela.

 

Kompostiranje je izredno simpl. Če se držiš zgolj ene same zadeve. Če vržeš gor ogljik, vrži še dušik. Če vržeš dušik, mu zamešaj še ogljik. Nekje v volumenskem razmerju 3 (ogljik):1 (dušik). Po domače, zeleno mešaj z rjavim, in obratno. 

 

Malce za orientacijo:

 

 

Če boš v kompostni kopici poskrbel da je dovolj zraka (aerobni razkroj), verjetno premetaval ne boš, lahko pa vmes kot rjavi, ogljikov del, vmešaš posušene vejice ali mogoče slamo....in če boš pazil, da kopica ni nasičena s tekočino (eni gor zlivajo vse kar jim pride pod roke), imaš preko neko enostavno folijo, da jo ne zaliva dež, boš šokiran kako hitro narava poskrbi, da ven iz vsega tega dobiš črno zlato. Brez kakršnegali smradu.

 

Moj rekord je 20 dni za pol kubika prvovrstnega črnega komposta. Seveda, 5x premetavanje kopice (vnos kisika).

 

V tvojem primeru pazi zgolj na to, da ne boš 2 meseca gor metal samo recimo gospodinjske odpadke, potem naenkrat kompleten pokošeni travnik. S tem boš zapacal vse skupaj. Ko boš vedel, da je čas za košnjo, si pripravi nekaj narezanega papirja, nekaj suhih vejic, mogoče slame (karkoli rjavega). Greš kosit, vržeš prvo košaro pokošene trave v kompostnik, vmes zamešaš nekaj rjavega in poškropiš z vodo (brez vlage bo sirotinja). Vrneš se h košnji in ponoviš vse skupaj. Paziš na približno razmerje 3:1. To razmerje je generalno. Verjetno ti je jasno, da imajo nekatere rjave stvari precej več ogljika v sebi, kot druge. Če boš na primer za rjavo stvar uporabljal zgolj žaganje, boš tega vsipaval mnogo manj, ker je zgolj njegovo razmerje ogljik: dušik 500:1. Rečemo, da je ogljično izredno močan.

 

Kako se to vidi?

 

Če boš dal vedro pokošene trave in vedro žaganja, bo višek ogljika v šusu pokuril dušik iz trave. Prideš pogledati čez 3-4 dni, trava je zgolj osnutek nečesa rjavega, žaganje pa izgleda nedotaknjeno in proces kompostiranje je zamrl, crknil. Bakterijam fali dušika in poginejo. V žaganje moraš vmešati kup zelenega, da zopet zalaufaš zadevo. 

 

Zgolj za forico ti bom pripopal tabelo dušično ogljičnih vrednosti posameznih stvari:

 

 

Za forico zaradi tega, ker lahko takoj pozabiš nanjo. Noben se nima časa učit tega in potem tehtati zadeve in kaj vem kaj še. Enostavno uporabljaj več mešanih rjavo zelenih sestavin v razmerju cca 3:1 in boš safe. Če boš čez par dni okoli komposta zavohal nežen vonj po urinu, preveč dušika, vržeš gor nekaj rjavega (mogoče zrezan cajteng), malce vmešaš v kopico. Če se ne dogaja nič, kopica ne rjavi niti po nekaj dnevih, preveč ogljika. 

 

Če se v kopici kuha, se kadi iz nje, daš na vrh roko in se skoraj spečeš (mi uporabljamo termometer in kopica dosega 73 stopinj, brez heca), čestitam, zalaufal si vroče kompostiranje s praktično idealno mešanico. Gre za eno izmed najhitrejših kompostiranj.

 

Tole je približno osnutek/vodič domačega kompostiranja, tisto, kar gledaš na tubi. Na začetku simpl verzija, potem nekaj bolj detaljnega početja. Zadevo lahko seveda ufuraš v kompliciranje do nezavesti. Sam na primer med premetavanjem dodajam fermentirane odpadke, dodajam EM1, dodajam zeolit, dodajam kavno usedlino, ki jo redno pobiram vsak teden v našem lokalu, je izreden zeleni del komposta, torej dušični del (čeprav je rjave barve, ena izmed posebnosti) in je poslastica za deževnike. 

 

Sliši se drago, kajne? To je prvo, kar mi reče folk, ko sliši, kaj počnem. 

 

Fermentirani odpadki so gospodinjski odpadki preko sistema bokashi, nekaj, kar počnemo že od večnosti. Googlaj, da ne bom raztegnil že tako predolg post. 

 

EM1 so efektivne bakterije (turbo zagon procesa kompostiranja), lahko jih izdelaš sam, zame brezveze, ker so poceni, liter je cca 10 evrov, dodaja pa se v mililitrih, razredčeno z vodo. Imajo toliko pozitivnih lastnosti, da ubi bože. 

 

Zeolit, enostavno mineralna mleta kamenina, žakelj 18 kg je 5 evrov, dodajaš po pest.

 

In kavna usedlina, ki je itak đabe. 

 

Za micani košček te cene (torej 5 pesti zeolita, cca 5-10 kg kavne usedline, 10 ml EM1) pridelaš kubik najboljšega možnega komposta v katerem točno veš kaj je, oziroma ni (plastika in sintetika). Jaz ga vsako leto pridelam cca 2 kubika, kar je za las dovolj za moje potrebe, total safe bi bil še z dodatnim kubikom (jesensko mulčenje gred, sadilni del, vmesno sezonsko mulčenje). Za potrebe sajenja krompirja ta teden sem moral dokupiti 100 litrov. Pridelana dva kubika je vsa naša letna produkcija zelenega in rjavega dela, nekaj kartona skurimo. Zelenih odpadkov praktično nimamo za odvoz. Bolj ali manj zgolj embalaža (prešana) in drobižek mešanih odpadkov (dlaka, polne vreče sesalca ipd). Leseni delavniški odpadki gredo v peč, žaganje v mačja stranišča oziroma kompost.

 

Količina plastične embalaže pa ubija. Nenormalno....

 

Kako sem sedaj prešel na recikliranje mi ni jasno. Sori za to. Prsti hitrejši od možganov.

 

Drži se zgornjih treh odstavkov pa bo 

[MikeHunt]

a je kdo kdaj delal uno foro, da bi mel preluknjano pvc cev v kompostu, pa ven en outlet, kamor bi gor prkljucu puhalnik za listje, ozirome neki z "fan" function, in prek tega izvajal airation direktno v kup brez premetavanja, sam mislm, da je to bolj trik za polindustrijsko proizvodnjo ne glih meter krat meter domac kompost

 

LP

[Douchebag]

berghaus reče Dne, 23. 4. 2022 at 10:04:

 

...

 

Fak, legenda Berghaus 

 

Nimam neki velik placa, tko da morm potem premislt kako naredit tak mini kompostek kot ga omenjas. Torej tistih za 30eur iz bauhausa torej ne.