[uradno] Sokoban

[╭∩╮ Hernier]

Miselne igre že tisočletja predstavljajo posebej zanimiv način sproščanja. Zaradi njihove narave, torej dejstva, da če že fizičnih ne, zahtevajo vsaj mentalne napore, težko razumemo njihov pomen v kategoriji »sproščanja«, a milijoni natisnjenih križank in sudokujev pričajo o miselnih igrah kot prostoru sprostitve in komplementacije tako človeka sedanjosti kot preteklosti. Ko pride do digitaliziranih ugank, je najslavnejša verjetno Sokoban, »igra potiskanja zabojev«. 

Na videz preprosta zasnova omogoča nepredstavljivo število različnih kombinacij, občasno pa tudi več rešitev. Največja privlačnost igre pa je verjetno njen razkorak med vizualno enostavnostjo in tehnično globino. Poglejmo denimo prvo uganko sklopa Microban1, ki ponuja samo štirinajst polj interakcije, to je tistih točk, po katerih se lahko premikamo ali po njih potiskamo zaboje.

 

Kljub navidezni enostavnosti praktično vsaka poteza vodi v »deadlock«, zaboja ne moremo potisniti desno, ne gor ne dol, potisnemo ga lahko le levo, kar pa nas vodi v novo ujetost. Drugi zaboj že v svoji začetni poziciji deluje nepremakljiv, saj vodi v nov in nov »deadlock«. Kako torej rešiti problem pred nami? — Rešitev morda deluje trivialna, a tudi po letih izkušenj s Sokobani moram vsakič znova globoko premisliti, kako se s to uganko spoprijeti. Microban1 tudi sicer predstavlja zakladnico ugank, ki delujejo enostavne, izkažejo se pa za ene najzahtevnejših, pogosto so zgrajene okrog enega krovnega koncepta, nekatere od nas zahtevajo učenje gibanja ob zidu, druge uporabe odlagališča, tretje »navideznega žrtvovanja« enega zaboja, da rešimo drugega. Uganka številka 142 deluje denimo povsem linearna, a v resnici nas vsak potisk zaboja v cilj spravi v nerešljivo situacijo.  

Ko sem zadnjič spet igral prvo stopnjo v normalni izdaji Sokobana, sem se zavedel, da je uspeh tega koncepta vse prej kot samoumeven. Ko pride do ugank, smo ljudje načeloma posebej petični, saj je pot do mojstrstva postopna, Sokoban pa mojstrstvo zahteva od prve sekunde, ker nas že v prvi stopnji sooči z večino mehanik, ki jih vsebuje. Povedano drugače, zadnja stopnja izvirne izdaje igralcu ne omogoča drugačnih potez kot prva. Pri igranju Sokobana imamo občutek, da se igralci učimo od ustvarjalcev, ustvarjalci pa od igralcev. In nazadnje ne mine dolgo, ko za temi na videz preprostimi ugankami uzremo posebno, težko razumljivo lepoto, ki človeštvo prikazuje v za spremembo zavidljivi luči: kot neutrudne in predvsem potrpežljive iskalce, reševalce problemov. 

 

Zdaj teme pa ne odpiram zaradi Sokobana specifično, pač pa zaradi sodobnega gibanja Sokoban iger, ki mi je v marsičem resnično transcendentno in po mojem mnenju ponuja nekaj najbolj zanimiv in genialno dizajniranih izkustev v mediju iger. Na čelu s Stephen's Sausage Roll, ki sem ga na tem forumu že ogromno propagiral in je resnično master class dizajna in zanimive zgodbe, a žal z zelo odbijajočim izgledom. 

 

Bolj "mainstreamu" prijazna se mi zdi igra A Monster's Expedition, ki je neke vrste Sokoban v open worldu, kjer po svetu potiskaš hlode v vsaj približno open worldu, saj lahko napreduješ v več smeri. Tudi izjemen dizajn in nekatere brutalno dobre uganke. 

 

Za tiste, ki pa vas zanima game dizajn, pa še ena igra, ki je master class v dizajnu, in sicer Baba Is You. Kjer v bistvu s potiskanjem blokov spreminjaš pravila igre pred tabo. Meni osebno od vseh naštetih najbolj težka, ampak tudi ena bolj zanimivih. 

 

Potem pa je še en kup sidekick iger, ki zgornjega svetega trojca ni dosegajo v kvaliteti, ampak so vseeno zanimive. Za zimski čas je fajn A Good Snowman is Hard to Build: 

 

Za poletni pa Pipe Push Paradise:

 

In še kaj ... Skratka, vem da gre za zelo petični podžanr ugankarskih iger, ki pa meni iz neznanega razloga res močno sede, ker sicer v resnici sploh ni tip medija, ki bi mi zelo ustrezal, sem res ekstra humanist po duši, tako da to puzzlanje z bloki je neka anomalija v moji osebnosti ali kaj.

 

Je še kak hidden fan Sokoban igric na forumu, da delimo izkušnje in kakšne carske predstavnike, ki sem jih sam spregledal? 

[magični kralj]

Hernier reče pred 18 urami:

Ko sem zadnjič spet igral prvo stopnjo v normalni izdaji Sokobana, sem se zavedel, da je uspeh tega koncepta vse prej kot samoumeven. Ko pride do ugank, smo ljudje načeloma posebej petični, saj je pot do mojstrstva postopna, Sokoban pa mojstrstvo zahteva od prve sekunde, ker nas že v prvi stopnji sooči z večino mehanik, ki jih vsebuje. Povedano drugače, zadnja stopnja izvirne izdaje igralcu ne omogoča drugačnih potez kot prva. Pri igranju Sokobana imamo občutek, da se igralci učimo od ustvarjalcev, ustvarjalci pa od igralcev. In nazadnje ne mine dolgo, ko za temi na videz preprostimi ugankami uzremo posebno, težko razumljivo lepoto, ki človeštvo prikazuje v za spremembo zavidljivi luči: kot neutrudne in predvsem potrpežljive iskalce, reševalce problemov. 

 

To si slabo igral pol, kolikor se spomnim je progress hudo zasnovan da se učiš nove "poteze" ko leveli ratujejo zmeraj težji.

[Lunco]

Carsko bi blo, če bi tako temo spremljal še kar torrent z vsebino  

[magični kralj]

original sokoban mas kr na wobsajtu

 

Original #1 - Sokoban Online

 

 

[Vesoljc]

 

[╭∩╮ Hernier]

magični kralj reče pred 11 urami:

original sokoban mas kr na wobsajtu

 

Original #1 - Sokoban Online

Valda ne boš ob presežkih dizajna, kot so klobasice, Baba in Monster's Expedition, igral OG Sokobana no  

 

@Lunco, če te žanr zanima, ti za začetek morda najbolj priporočam Monster's Expedition. Je kjut, luškan, puzzle niso pretežke, ima par res dobrih idej. Ful kjut. 

[magični kralj]

original game or no game B) 

[Enrico Pallazo]

>barven sokoban

 

 

 

otroški spomini, uničeni

[Enrico Pallazo]

k glih vidm gor pipe

 

bil  je še nek starej toplovodarski špil k si mogu pipe polagat 

[Jake the Mess]

Pipe Mania je bil. To je moja mt nažigala ko obsedena, pa res ni bla nek gamer drugač. Sploh ne vem če je kdaj kej drugega igrala kot to. 

[DaCapo]

Jaz sem pa v 90ih na polno igral The Curse of Ra. 

Tudi neka izpeljanka Sokobana in malce Mahjonga. . Je še kdo, ki je igral? 

12. december 2021 uredilo bitje DaCapo

[atomic]

Hernier reče Dne, 10. 12. 2021 at 13:27:

 

 

Največ sem tega preigral. Sam miselne igre niso preveč zame hehe

[DaCapo]

@atomic: Kaj pa Atomic si kdaj igral?  
  

[╭∩╮ Hernier]

Ali pa LaserTank je tudi bila zabavna variacija s srede devetdesetih

 

 

 

[DaCapo]

Nekaj po igralnosti zelo podobnega se spomnim. Samo da je bila grafika lepša in mape se mi zdi da so bile večje. Vem, da si isto tako moral nastavljati ogledala itd. 

 

Edit: drugače pa, Amiga je bila itak (poleg platformščin) prava zakladnica miselnic. 

26. december 2021 uredilo bitje DaCapo

[atomic]

@DaCapo

Ne Atomica pa nisem igral

[Jake the Mess]

DaCapo reče pred 1 uro:

Nekaj po igralnosti zelo podobnega se spomnim. Samo da je bila grafika lepša in mape se mi zdi da so bile večje. Vem, da si isto tako moral nastavljati ogledala itd. 

 

Edit: drugače pa, Amiga je bila itak (poleg platformščin) prava zakladnica miselnic. 

Mogoče Wii play, tam so bili eni taki tankci.