DaCapo

Prisežem, da ne bluzim. Moji sosedje so to in že od malega poznam zadevo. Sin je bil tudi večkrat pošteno tepen, če je pri nas slučajno kdaj pojedel kakšno ocvrto bedrco. (Ne vem sicer, kako je njegov foter to izvedel, ampak je 100% res). Na vprašanje, zakaj ji ne dovoli jesti perutnine pa lahko odgovorim edino tako: "On zavrača to vrsto mesa, ker po njegovem so kure manjvredne, kopljejo po gnoju itd. In če on tega ne je, potem tega ne bo jedel tudi noben v njegovi (maloštevilni) družini." Drugače povedano: je zelo zelo velik čudak (ne samo glede prehrane in družinskih odnosov). edit: p****, o tem sem že pisal. Recimo tisto, zakaj kolega (edini sin omenjenga starega soseda) ne želi imeti otroka.. Večkrat mi je povedal, da izključno zaradi tega, ker je bil kot otrok "maltretiran" in noče, da bi se podobno dogajalo njegovemu otroku. Tukaj sicer ne vidim neke logike, ampak tako mi je pač rekel. Psihične travme al neki...

Nikoli nisem bil tekač.

jebat ga, @ke_kit. take pač mamo.

Povzetek današnjega dogajanja: Meni je res fascinantno, ko starejša soseda pride k nam na kosilo kadar imamo kurjo obaro. Ne rečem, obara je res odlična. Fascinantno pa mi je to, ker omenjena soseda doma NE SME jesti perutnine. Mož ji tega enostavno ne dovoli (tako pod črto se mi zdi, da bi jo celo pretepel, če bi se prekršila, oz. se je to celo že večkrat tudi zgodilo). V letu gospodovem 2024!

Šabesa?

Jaz se podpišem pod Fuksijo. Dodajam še to, da je mapa res res in še enkrat res porazna. Fuj. Tako slabe (3d) mape nisem videl že dolgo časa (dejansko botruje k podaljševanju igralnega časa, ko brezglavo lutaš). Sem pa obrnil in konec mi je bil dejansko zelo všečen. Radevolje se bom še vrnil v ta svet, sploh če bodo avtorji popedenali minuske. Definitivno pa igra ni presežek oz. nekaj, kar bi dal na Goty al bognedaj celo na Goat lestvico.

Pomanjkanje (dobrih!) pustolovščin mi gre res na jetra in imaš mogoče tukaj v neki meri celo prav. Namreč, v tem manjku se oklepam prav vsake igre in lahko, da podzavestno pretiravam z "oceno". Bi pa vseeno rekel, da sem postal precej bolj kritičen. Superlative zadnjih par let lahko recimo preštejem na prste ene roke. Drugače pa.. evo par aktualnih: Big Con (ki v bistvu sploh ni klasična pustolovščina, ampak jo lahko vseeno omenim), ki je bila pred kratkim free na Epicu in sem jo v pomanjkanju česa drugega seveda takoj preigral. Sicer všečna igra, v igralnem smislu celo nekako unikatna, ampak definitivno noben presežek. Številčne ocene res nerad podajam (če sploh), ker ne povedo dobesedno ničesar (razen pač nekega osebnega vrednotenja), zato tudi tu ne bom pisal npr. 6/10 ali sladkih 69% in podobno. Prav tak sem nedavno dal skozi Twilight Oracle. Glede na res retro pixel videz in preigran demo sem najprej gojil kar dobre upe. Ampak se je na koncu izkazalo, da avanturca sploh ni preveč dobra. Ocenim jo lahko kot: "bilo i prošlo" in dvomim, da jo bom kdaj še sploh preigral. Ne samo, da je kratka (to pri dobrih igrah načeloma ni faktor), ampak so uganke dokaj butaste (pač odštekan "fantasy" setting) in sama zgodba dejansko niti ne vleče kaj dosti. Res rad pa posegam po starih zadevah (sploh če najdem kakšno, ki je začuda še nisem preigral, pa če tudi je obskurna). V teh dneh sem recimo preigral neke češke, npr.: A Stroke of Fate: Operation Valkyrie in Face Noir, ampak sta obe bolj tako-tako in se mi zdi škoda časa, da bi jih kaj ekstra omenjal. Trenutno igram: The Legend of Skye. Ocena? Zaenkrat solidno. Trenutno čakam (že večkrat omenjene): Loco Motive, Old Skies, Death Corp, Slender Threads in Theropods. Pa verjetno še kakšno.

Umiram.

@Raz: Harold. Hm. Vzdušje, zgodba, super liki; to mi je bilo vse odlično. Na koncu sem celo skoraj potočil solzico (čeprav sem točno tak konec tudi pričakoval) in nato celo še nekaj časa razmišljal o doživetem. Igralno? Tu bi lahko pa debatirali. So sicer uganke, ki pritičejo pustolovščinam, ampak dejansko gre bolj ali manj za "pojdi tja pa tja in naredi to pa to". Ni niti inventarja, kaj šele kombiniranja kakšnih predmetov. Če pretiravam: skoraj, ampak ne docela, je igra precej podobna interaktivnemu filmčku. To sprehajanje iz enega konca "ladje" na drugi zna kar zamoriti, sploh ker ni nobene mape ali možnosti "fast travel". Po drugi strani pa mapa ni velika in odsotnost hitrega premikanja mogoče celo vpliva na vzdušje. Težko sodim, ampak za drugi skozihod bi si vsekakor želel nek zemljevid s "fast travelom". Minus je tudi, da moraš res paziti, kaj točno se zahteva od tebe, ker je zadeva pač striktno linearna (stranske naloge gor ali dol). To pomeni, da si moraš dobro zapomniti, kje se kak lik nahaja in podobno. Priznam, da sem marsikdaj poskušal kar na slepo (in posledično porabil več igralnega časa). Naredil sem sicer vse stranske naloge, najbolj tečno mi je bilo pa raznašati pošto (to se definitivno šteje kot ponavljajoče opravilo). Čeprav po drugi strani ob tej "dejavnosti" izveš za ozadje likov itd., kar je precej zanimivo. Ne rabiš pa dvakrat ugibat, komu je namenjeno zadnje pismo, ki ga moraš dostaviti. Veliko je tudi pogovarjanja z domiselnimi liki, za katere se ti nekako zdi, da niso samo simple npc-ji, ampak osebe z neko dušo (kakorkoli hecno se to bere). Ja, liki definitivno spadajo med pluse. V bistvu lahko rečem takole: igralno nikakor ni nek biser, ima pa velik čar (kot si že sam omenil) zaradi vizualnega sloga in hja.. zgodbe. Ajde, resda bi lahko tudi rekli, da zgodba sama po sebi ni neka mojstrovina, ampak zna pa pričarati res res dober občutek. Zdaj se mi skoraj zdi, da je smisel igre bolj v "potovanju" kot pa v samem "cilju" (vem ja, sliši se malce zlajnano). Čez leto dni bom verjetno štartal še en skozihod (čeprav res ni nobene nelinearnosti, kaj šele več možnih koncev), ker mi je zadeva pač všečna. p.s.: Ni pa to igra za vsakogar; sploh ne za nekoga, ki pričakuje klasično point&clickovsko pustolovščino.

Btw, kako to, da ste nekateri komaj zdaj "odkrili" fenomenalni Pentiment? (Igra je letnik 2022). Jaz sem v tem času naredil že vsaj 3-4 shozihode. Ni namreč linearna (kot se zdi na prvi pogled).

O, poznam. Nice. Iskreno rečeno: bolj dolgo rabim, da "skapiram", ker nisem ravno spremljal debate in mi je v glavi udarilo samo "češki jamb? kateri za vraga pa je ta?" .

Verjetno to nima kakšne veze z ritmom?

Pravkar zaključujem:

Zame sta z velikim naskokom na prvem mestu definitivno: “In an infinite Universe anything can happen.” (Douglas Adams; Štopar) in “I may not have gone where I intended to go, but I think I have ended up where I needed to be.” (Douglas Adams; The Long Dark Tea-Time of the Soul) Pa ta mi je tudi dober (itak spet Douglas Adams): “The story so far: In the beginning the Universe was created. This has made a lot of people very angry and been widely regarded as a bad move.”

Butasto je, ker vedno pride nekaj vmes. Evo, npr. ni dolgo kar je začel vozit za Glovo, pa so zadevo ukinili.