Jin

https://www.scatteredbooks.com/book-reviews/dune-messiah-summary/

Ne vem, kolikor berem, je vse, kar je nastalo po tem z Berserk imenom v naslovu, mega trash. Padajo commenti v stilu – če bi zadel na loteriji, bi financiral proper Berserk drugo sezono – tako da sem to dal to tudi jaz na bucket list. Tako da, če slučajno obogatim, brootal druga sezona in free Berserk majice za cel konjzolec. Obvezno. p. s. Next up se gleda Attack on Titan.

@Galko Faze gledanja Berserka ... 1. faza – oh, kul intro, lep meč 2. faza – fak, kako lepe kodre in oči ima Griffith 3. faza – okej, ta anime ima vse: brutal mečevanje, fino muziko, močne fante, bromance, Casco ... 4. faza – aha, očitno tudi I love boys plemiče, grajsko waterboardanje, demonski antihepiend 5. faza – ...

Pismo, dec, tole je vsaj za en diskreten handjob. Thx!

Evil West.

Thx, da si me spomnil: @raveer, prosim, obrni okoli, preden daš prat najin participation shirt. Sicer pa, bilo je top! @Hernire, hvala za organizacijo. <3

Hočeš rečt, da bi bilo brez slapanja? Ne verjamem.

Mmm, Snake Winter je kul ideja, Kung Lao je pa fiks uberseksi in tvegaš UPN za motenje javnega reda in miru.

Dobra roba, plus ena. Hvala, ker si me spomnil, da moram naročit blu-ray filma Red Rocket. I'm coming to get you!

@Galko @Heraklej Čutim, da bi se dalo zmeniti za Olimp navezo?

Ma, kakorkoli obrneš, je insane, da je rimejk med top igračkami leta. Še bolj insane pa je, kako svinjsko dober je v resnici RE4R. Kvaliteta in sir kapljata iz vseh por in lukenj, zabaven za ponovno igranje, super DLC ...

Ta slika je - prednaročim fizično in digitalno hkrati.

Tole smo kaj mokri? Konzolko ponuja v prednaročilu za 45 bruseljskih.

Sixpack za punce, 50 centi bicepsi za fante, 140 centi prsa aka prsoščitniki odpadejo, 20 centi family-friendly cropa spodaj ... Dober kader, uporabnik gojc, ni kaj.

@Hernire Da ne bo samo negativen feedback; hvala, da si letos znova poskrbel za foromski goty topic. Pri glasovanju o fav likih sem padel v youtube seanso top tier filmčkov. Med drugim sem gledal tribute videe Eziu: 24 fps, 720p 15. stol. Italija, špageti angleščina - direkt v najstniško čustvo.

GOTY — Resident Evil 4 RE — Dead Space Remake NAJBOLJ PRIČAKOVANA — GTA 6 — Star Wars: Outlaws — Senua's Saga: Hellblade II — Tekken 8 — Black Myth: Wukong NAJLJUBŠI CHARACTER — Kratos — Leon — Ezio — Ellie — Snake — John Marston NAJLJUBŠI OPEN WORLD — Red Dead Redemption 2 — Witcher 3 — Cyberpunk 2077 — AC: Black Flag

Hehe, res je daljši. Po preigranem res zelo proper zadeva. Dejansko mega sede roguelike koncept k bistvu DLC-ja. Igralno je kul, tudi ravno dovolj dolg, vmesna zgodbica pa zelo lepo zaokroži glavni tematski del igre in zabrenka na strune nostalgije. Predvidevam, da bo naslednja igra nek Atreus spinoff, kar je za SM lukrativna, smiselna poteza, meni pa je precej vseeno za malega. Bi raje imel remaster enkice in dvojkice. Dobro – nazadnje bom itak igral, tudi ne dvomim v kvaliteto ... Se pa veselim, kaj bodo mojstri skuhali za naslednji osrednji naslov, kam bodo poslali Kratosa in na kakšnih motivih bodo gradili naslednjo pustolovščino. DLC je za moje pojme kar se tiče odrešitve Kratosa izčrpal ta register. Si predstavljam, da bi bilo utrujajoče, če bi to znova premlevali po dolgem in počez. Internetsi sicer favorizirajo egipčanski setting; iz lokacij, kamor je potoval Tyr, so tudi druge zanimive opcije. Karkoli že bo, pa upam, da podobno kvalitetno premestijo franšizo, kot so jo iz grške v nordijsko mitologijo.

Meni sta obe nadaljevanji odlični, ma tudi na mestih konkretno razvlečeni. Zaradi tega me prav nič nima, da bi šel main story ponovno igrat. Obe franšizi sta story driven action games in pri tem tipu iger mi je z vidika dolžine manj absolutno več. That said, TLOU2 tam do Joelove smrti je faking masterclass v režiji. GoW: Ragnarok sicer najbolj "zamerim", da so franšizo, ki so jo sicer zelo dobro posodobili oziroma zastavili na novo, evidentno delali na način, da bo ja sedla karseda širokemu občinstvu: en moment uživam v norem gameplayju in si mislim, vau, to je novi GoW, drug moment pa igram »Sony ekskluziva« igrico. Valda štekam komericalni vidik, ma sem vseeno pri TLOU2 kljub dolgočasnim odsekom veliko bolj čutil, da je to karseda nefiltrirana vizija developerja. To, da je folk bombal userscore, samo potrjuje, da je imel ND pri zgodbi faking jajca. GoW: R je po drugi strani, kar se tiče zgodbe, en tak mišmaš dobrih do izjemnih odsekov, ki kot celota ne izpade več kot posamezni deli. Za moj okus so z vidika Kratosa pretirano odvrgli pedigre grške tragedije v zameno za družinsko dramo o odrešitvi. Dvojka je s tega vidika preveč predvidljiva glede razpleta, ki je … čisto preveč safe, kot je rekel user Galko. Tudi bitke so bile bolj ali manj remiks že videnega. Ko slišim besedo Ragnarok, res pričakujem nek presežek pri dizajnu in scalu. Prvotna trilogija je bila bolj inventivna v tem pogledu. Mi je pa core borilni sistem GoW:R hands down najljubši v seriji.

@Buzzkill Ne rabiš ponovno igrat zgodbe. Valhalla je posebna opcija v glavnem meniju, tudi morebitni dotedanji upgradi ne igrajo vloge.

Po doslej odigranem je zadeva proper. V 3-4 urah trije bossi, en zelo kul, lepo tudi vrtajo po preteklosti.

I'd Buy That For A Dollar!

Nice, proper nakup. Edino malo preberi o oled maintenancu. Za v bodoče si pa lahko shraniš: https://www.rtings.com/

Alan Wake 2 je za moj okus pripovedno najbolj ambiciozna Remedyjeva igra doslej. Nekakšna vsota dosedanjih naslovov. Klasična policijska proceduralka, zavita v postmodernistično, fragmentirano pripoved, kjer ti igrica konsistentno spodnaša vedenje. Izredno se mi je dopadlo, kako je AW2 na površju zanimiva detektivka o umorih nekega gozdnega kulta, pod gladino, v medtekstu pa tematizira proces umetniškega ustvarjanja, karierizem, družinske odnose, notranje dvome slehernika in tako dalje. Zadeva se bere večplastno, medbesedilno, inteligentno, igrivo in ravno prav konfuzno. To je – ne na način, da bi igra zdrsnila v neko obskurnost, ki bi bila razumljiva samo devsom. Zadeve so enostavno premišljene in ne zgolj pretenciozno nametane ena čez drugo. Prepletanje resničnega in fiktivnega je vsebinsko izpeljano top. Malce me je zmotil edino nezaresen konec, saj mi to nasploh ni všeč, ne glede na medij. Vseeno izven tega čez zgodbo in vzdušje obeh pripovednih linij nimam nekih pripomb. Mega na vse skupaj sedejo tudi igralni koncepti od profiliranja do tega, kako recimo z narativnimi elementi spreminjamo dogajalni prostor. Imam pa ob navdušenosti nad zgodbo in načinom, kako je podana, nekaj pripomb glede tega, kako so ti koncepti prevedeni v igralni del. Na več mestih sem imel namreč občutek, da bi bile lahko ideje bolje realizirane. Na papirju izvirni koncepti z vidika igranja namreč že po polovici igre precej zvodenijo. Profiliranje, ki je samo po sebi carsko početje, postane igralno precej monotono, ponavljajoče se, mehansko opravilo. Enostavno ni nek zaresen miselni/igralni izziv. Tudi sicer se mi je večkrat zazdelo, kot da je devsom zmanjkalo časa, da bi (še) dodelali ideje. Igralni svet je recimo precej obsežen, vzdušen, lokacije so scenografsko zelo izdelane, pri čemer pa izven osrednje misije ni kaj dosti za početi. Ni mega stranskih misij kot v Controlu, zgolj neki dokaj pozabljivi itemi, rime, lutke in preredki postranski dialogi. Tudi poglavja mestoma delujejo nekonsistentno. Velika večina je lepo zaokroženih, polnovrednih, nekaterih – teh je sicer zelo malo – pa je konec po vsega nekaj minutah igralno brezveznih in nezanimivih opravil. Teh pripomb ne vzemite kot nek deal breaker, ampak bolj z vidika tega, da je AW 2 v marsičem nadpovprečen naslov, zaradi česar manj izdelani vidiki izstopajo še malo bolj. Kar se tiče igranja mi je zelo ustrezalo ravnotežje puzzlanja in strelskih odsekov. Igra je posejana z mini ugankami, med katerimi se etapno borimo z malimi skupinami senčnežev. Boji so vzdušni, ob nepravem pristopu jih hitro dobiš po buči, tudi bossi so relativno zanimivi. Največji forte pa je vsekakor ta vsesplošna prežetost igre z avtorskim pečatom. Od igranih vložkov in glasbenih sekvenc do samosvojih (vizualnih) pripovednih tehnik in fantastičnega vzdušja. Pod črto mi je sicer Control boljši in bolj zaokrožen izdelek, samo vseeno lahko znova gladko rečem – ja, mami Remedy, še, prosim.