Raz

Nisem nek poznavalec tega področja, a kolikor sem iz firbca malo bral glede teh zadev po spletu, je tudi znotraj LGBTQ+ gibanj v zadnjih letih ful opazen moment, da se je hardcore trans/gender-fluid ''trans women are women v vseh pogledih'' struja okrepila na račun 'klasičnih' lezbijk in/ali feministk, ki svoje zahteve in poglede po varnosti, toaletah itd. bazirajo na biološkem spolu, torej sexu. Pol prihaja do teh teoretičnih (verjetno občasno tudi v praksi) situacij in ostrih sporov med njimi glede tega, al je pomembnejša pravica tipa, ki se počuti in deklarira za žensko (tudi če ni operativno spremenil/a spola), da lahko zakoraka v ženski WC ali v žensko garderobo, od pravice 'klasičnih' žensk, da majo ločene prostore, v katerih se počutijo varne in sproščene, brez da bi noter uletavali neki bradati, goli tipi s tiči. Skratka, en del 'klasičnih' feministk in lezbijk, ki 'trans' osebam ne priznava dostopa do vseh področij in prostorov, običajno namenjenih ženskam, je po novem označenih kot čisto nestrpne fašistke (zmerljivka TERF kot trans-exclusionary radical feminist) na podlagi tega, da ne sprejemajo te najbolj široke definicije 'ženske', ki jo je ufurala ta hardcore struja trans/gender fluid aktivistk_ov, ki je nekako uzurpirala to LGBTQ gibanje.

@atomic Jaz sicer tudi nisem gledalec streamov, bolj kako krajšo kompilacijo ali Let's play ljubega špila pogledam na YT, a mislim, da smo v preteklosti že večkrat debatirali, da so argumenti v stilu ''jest raje igram igrice, k da bi gledal druge, kako igrajo'' precej zgrešeni. Folk gleda streame gameplaya drugih v času, ko sicer sami niti ne bi špilali igric, verjetno takrat, ko njihovi vrstniki drkajo instagram/snapchat/tiktok, al pa (malo starejši) buljijo TV oz Netflix serije, brskajo po FB/messenger chat itd. Al pa zjutraj na busu/vlaku, zvečer pred spanjem, na WCju itd. Zdaj ali je to večja izguba časa kot zgoraj omenjene dejavnosti, je stvar posameznika. Ne verjamem, da občasno gledanje streamerjev ali pa gamer Youtuberjev direktno rezultira v manjši količini dejanskega igranja igric pri tipičnem najstniškemu/20+ igričarju.

Pridevnik 'albanski' pravilno zapisan z malo začetnico, 'Slovenski' pa z veliko, hehe. Tudi dosti random zadeva, da je baje goreča podpora albanščine ful visoko na agendi levičarske zalege Drugače jaz gornjo lično primerjavo berem tako, da so ženske očitno v vsem bolj domoljubne, poduhovljene in koristne pripadnice Slovenske družbe kot negativni, luzerski, narcisoidni moški.

@Skunky Lee @S<3NEC Jaz bi poudaril ne samo social-media-enabled obrat v ekstra populizem politikov, ampak tudi to, da se medijem (tradicionalnim in družbenim omrežjem a la Twitter) zelo izplača spodbujanje in poudarjanje tega agresivnega, kratko-in-nepoglobljeno, 'na nož', črno-belo, mi-proti-njim tribalističnega načina komuniciranja. Te napihnjene in radikalizirane Twitteraške drame in agresivne izmenjave, vključevanje raznih celebrityev in drugih javnih oseb (ki dostikrat pametujejo in pridigajo o stvareh, za katere res nimajo nobenih kvaliikacij), tekmovanje, kdo bo bolj uspešen v nadjebavanju nasprotnika s kratkimi, agresivnimi objavami, ki skušajo prodat nepreverjene/lažne/iz konteksta vzete trditve kot dejstva... To vse generira daleč največji engagement in največ klikov, kar pomeni večjo gledanost/obiskanost spletnih strani, več prihodka od oglasov itd. V času, ko je velika večina mlajših generacij in tudi veliko ljudi srednjih let stalno ali vsaj občasno prisotnih na netu in na družabnih omrežjih, so mediji namesto klasičnih televizijskih debatnih oddaj, tiskovnih konferenc in javnih razprav v fizični obliki, pograbili in začeli poudarjat izmenjavo popreproščenih/naivnih/slabo informiranih/radikalnih/zagrenjenih/populističnih/šovinističnih/pretirano strankarsko 'prepričanih' in neomajnih, neprilagodljivih mnenj raznih random ljudi, zvezdnikov in politikov... Tu pridejo najbolj do izraza najbolj glasne, dogmatsko neomajne in 'verne' manjšine in tisti segment ljudi, ki so (pa naj bo zaradi vzgoje/osebnostnih lastnosti ali pomanjkanja inteligence/razgledanosti) nezmožni ali nepripravljeni na bolj kompleksno, večplastno kritično razmišljanje. In nasploh je dinamika ter sama zasnova družabnih medijev taka, da ljudi ves čas potiska v neko opredeljevanje do in oblikovanje (plehkega, slabo podučenega) mnenja oz. odziva na stvari, ki se nas velikokrat ne dotikajo neposredno oz. res nismo v položaju, da bi lahko tehtno komentirali. Kot sta zapisala, imamo tako eno precej tiho zmerno (zaenkrat še) večino (pa naj bodo po političnih prepričanjih zmerni konservativci, zmerni levičarji, zmerni liberalci, kombinacija različnih pogledov itd.), ki bo enostavno prevpita oz. preglašena s strani hardcore spletnih vojščakov obeh polov oz. vseh skrajnosti, ki imajo bistveno več volje, časa in energije, da s stotinami objav zbujajo vtis, da je tistih par tisoč shitshow objav/komentarjev pod neko novico ali kontroverznim Twitter postom realen pokazatelj tega, kaj si misli nek povprečen državljan. Meni se tudi ne bi dalo na Twitterju pisat več odstavkov dolgega wall of texta, v katerem poskušaš zajet večstranski pogled na stvar in vsaj malo ublažit strasti, če te potem na desetine histerikov/prepričanih vojščakov z vseh strani cinično napade al se pa zapiči v nek določen stavek ali dva.

Ravnokar končal Doom Eternal na Hurt me Plenty, v kratkem se ga lotim še enkrat na Ultra-Violence, za katerega glede ne zadnjih 4-5 stopenj sklepam, da bo kar zajeban tudi z M+K na PCju (Doom 2016 mi je bil na UV prelahek, na Nightmare pa ravno prav). Celokupno dober, res zabaven FPS, v nekaterih pogledih upgrade glede na prejšnji del - sploh ta combat loop, ki so ga zaradi začetnih problemov z municijo nekateri kritizirali, mi je res fajn stvar, ker pridoda špilu in prisili igralca v to, da res izkorišča vse abilitye in orožja, ki jih ima na voljo. Se kar strinjam z mnenji na netu, da špil v določenih vidikih pelje singleplayer FPS žanr v nove vode (arkadni combat loop s stalnim izkoriščanjem posebnih sposobnosti na cooldownih za vzdrževanje oklepa, streliva in zdravja; stalno double-dashanje za izmikanje in vzdrževanje razdalje od gnusob, ker je v tem špilu bit pri miru ali hodit naokrog z običajno hitrostjo premikanja res smrt...) Moram pa priznat, da mi je bila 2016 izdaja skupaj vzeto boljši in predvsem bolj spoliran špil. V Eternalu ne morem čisto mimo tega, da je collision mnogih površin na trenutke res v kurcu - ful je enih poličk, platform in zidov, kjer se Slayer med skakanjem in plezanjem zatika in drgne ob nevidne collision boxe, zato vse skupaj izpade precej broken in janky. Včasih sem se ob poskusu skoka na polico, ki je zgledala dostopna, v zraku zataknil za pol sekunde, drugje se med iskanjem skrivnosti al pa izmikanjem nasprotnikom v ozkih hodnikih Slayer kr 'prilepi' na steno ali drugo površino, kot bi bla namazana z instant lepilom, kar upočasni gibanje in da slab občutek nezloščenosti. Drug problem je ta, da špil tam nekje od devetega levela (Taras Nabad, če sem si prav zapomnil) zlo konkretno dvigne nivo težavnosti, ampak na trenutke na precej cheap način - s tem, da ti v relativno majhnih arenah z lopato nametava ful velike številke (10+) težkokategornih sovražnikov (poleg običajnega cannon fodderja, ki tudi ni nenevaren), stalno neki buff totemi in Arch-Vili, kjer moraš za golo preživetje ignorirat maso zajebanih beštij in poskušaš samo čimprej poiskat napol skritega pizduna, ki ti buffa in summona nove in nove sovrage... Doom 2016 je imel fajte, ki so bili do konca obvladljiv kaos, v Eternalu pa so proti koncu določeni spopadi neobvladljiv, messy clusterfuck. Saj probam double-dashat in uporabljat jump pade ves čas, a ko te 6+ velikih demonov z vseh strani bodyblocka, da se ne moreš premaknit nikamor in lahko samo umreš in zaradi tega pokuriš 2+ ekstra življenji... Dizajn encounterjev je na trenutke manj eleganten in premišljen kot v 2016 izdaji, kot bi se odločili, da bodo dvignil zahtevnost s tem, da zmanjšajo velikost aren in potrojijo število heavy demonov na vsak spopad... Pa Marauder naj se jebe, še zdej ga nisem čisto naštudiral Tudi ekstra življenja so mi taka malo čudna mehanika, za katero ne vem, če mi res sede v FPSju Sicer sem se bolj 'arcade' občutka in gameplaya Eternala v primerjavi s predhodnikom čez čas navadil, mi je pa zlo nezadovoljujoče, če se skozi nek večji spopad prebijem s tem, da pokurim dva ali več 1UP-a; mam občutek, kot da sem pocheezal/zgoljufal fight. So pa verjetno sami devi tekom razvoja pogruntali, da bo povprečen igralec kar potreboval to mehaniko za obliž na občasne frustracije in neumne smrti zaradi kaotičnega bodyblockanja z vseh strani...

Mam Steam kopijo Flower za giftat, če je kdo zainteresiran... Naj mi na ZS pošlje.

Zdaj nam je Ćamir s tem humblebragom razkril še razlog, zakaj je bil Arkham Knight tako broken na PCju ob izidu - ženska niti pod razno ni prebolela teh dveh divjih noči in je šlo v crunchtimu vse v kurac

Sem na hitro preletel tweete tiste ženske - očitno je, da se je zapletel z neko ful mlajšo geekinjo, fenico Ubijevih/AC igric (je zapisala, da je za moškega moralno sporno, če se zapleta z 10+ let mlajšo, ki je obenem velika oboževalka njegovga dela), ki je obenem zelo woke in twitteraško-aktivistično bojevita, in se je po osebnem razočaranju odločila, da bo vse spravila v javnost in ga javno namočila. Sicer sem še vedno mnenja, da je prizadeto take zasebne zadeve spravljat v javnost in (moralno) enačit s spolnim nadlegovanjem (razni 'shitty people need to be outed and shamed' zapisi), si je pa tip definitivno sam kriv. Imo je ful primerov, ko se razni 30+ game devi (poročeni ali ne) na raznih conih in drugih prireditvah srečujejo z 10+ let mlajšimi fenicami, ki se po gikovsko navdušeno smukajo okrog njih, pade nekaj rund pijače, tip si začne (upravičeno ali neupravičeno) domišljat, do bo dobil za ukat, pol pa v pijanosti pade kaka awkward/neprimerna situacija al pa aferica, ki zna rezultirat v takih obtožbah, upravičenih ali ne. Sploh, ker večina teh geekinj/gamerk pripada generaciji in demografiji, ki je zlo prisotna in aktivna na Twitterju ter precej woke/aktivistično razpoložena, za njih je spravit tako stvar v javnost in zagnat online shitstorm moralno čisto upravičeno. Pa da ne bo pomote, nikakor ne namigujem na to, da so take ženske vse lažnjive in vir vsega zla - v bistvu so določeni 30+ let stari modeli v gaming industriji očitno tudi sluzavi in ful dovzetni za preveč tesne stike s ful mlajšimi fenicami njihovih igric/stripov itd.

Ne bi rad prehitro skakal k zaključkom, a sem prepričan, da bi se kake pedo ali sexual assaul elemente varanja takoj omenilo oz. izpostavilo... Mi je pa orenk fucked up in zblojeno (če seveda res ni kakega bolj shady ozadja), da se že kar čisto navadna, zasebna nezvestoba enega random tipa v gaming industriji, ki je daleč od celebrity statusa oz. resnično javne osebe (nikad čuo zanj), šteje za moralni prestopek, vreden javnega zgražanja in izpostavljanja ter deljenja zasebne komunikacije v javnosti Sploh če tipo na koncu zaradi tega izgubi službo in/ali se mu zjebe kariero... Ajde, če bi bil nek svetovno znan igralec, pevec, CEO multikorporacije, al pa kak mega Youtuber/streamer v stilu Ninje, Pewdiepie, Logan Paul, KSI, bi do ene mere še razumel, da je tudi to pač del tega, da si stalno v javnih žarometih za milijone ljudi... Bomo meli zdaj kar online #metoo komisije moralnih čistunov, ki bodo 'outale' in de-platformale oz. pozivale k odpuščanju/bojkotu kr enih random, večinoma anonimnih modelov iz zabavne industrije na podlagi enega varanja? Al pa 'verbalnega nasilja' (beri: razšla sva se, parkrat me je med prepirom poslal nekam; v trenutni klimi se mu lahko maščujem tako, da ga obtožim pošastnega, mizoginega zmerjanja in poniževanja, ki mi ga sploh ni treba dokazat)? V bistvu so taki modelčki v trenutnem online okolju dost ranljivi, ker so zaradi dela v svoji branži (gaming, filmska ali druga zabavna industrija, novinar/publicist, Youtuber etc.) vsi prisotni na Twitterju, Instagramu ipd., kjer te lahko, tudi če nisi svetovno znan, vsak napol neuravnovešen kurac palac Twitter 'aktivist' z zlo širokomi definicijami raznih -izmov kadarkoli namoči v drek moralnega zgražanja tisočev. Dovolj je samo, da se te takole izpostavi za neko čist privatno zadevo/aferico, čez katero gre milijone ljudi brez Twitter accounta in brez službe, ki zahteva povezanost z online javnostjo in trenutnimi social justice trendi, lahko v popolni anonimnosti in z možnostjo, da mirno, zasebno razrešijo zadeve. inb4 se izkaže, da je tip mel afero s 16-letnico in bo zgornji wall of text izpadel malo sfaljen

Čudno, da naj bi še pred korono meli v začetku leta tak upad v prodaji superšportnikov, še lani sem bral, kako so v zadnjih letih ful povečali proizvodnjo in prodajo...

Res težko izbrat samo 3 naj špile (ajde, če bi nam dal vsaj top 10 na voljo), še posebej zato, ker nas bo večina garant izbrala top 3 subjektivne gejmerske izkušnje/spomine, tudi če gre za špile, ki so morda že preseženi oz. zastareli v smislu neposredne primerjave s top modernimi predstavniki žanra... Bom probal: Team Fortress 2 (moja najljubša multiplayer igra, v 10+ letih sem pustil 2900+ ur v njem) Warcraft III + The Frozen Throne (najljubši RTS in nasploh sem bil velik ventilator starega Blizzarda in Warcrafta) Doom 1 in 2 (tehnično dva špila, a bi ju itak lahko štel kot eno celoto, najbolj legendaren in vpliven FPS, danes sicer zastarel, kot mulcu v OŠ je bil pa čisti odlom) Honorable mentions: Half-life 1 in 2, Bioshock 1, GTA Vice City, Warcraft II, World of Warcraft, Starcraft + Brood War, Portal 1 in 2, Amnesia: The Dark Descent, Unreal Tournament '99, Soul Reaver 1 in 2, Need for Speed 1, 2 in Porsche, DOOM 2016, Prey (2017), Deus Ex 1, Duke Nukem 3D, Call of Duty 1 (predvsem MP)... Pa še bi lahko našteval - precej teh špilov je ful starih, samo mam na njih pač najlepše, idealizirane spomine iz mlajših let.

Tko si jaz predstavljam Čenirja, ko dobi bundle več sto indie igračk s predpotopno grafiko in ma zalogo za naslednjih X let:

Ta balkanski trap-reggaeton-turbofolk hibrid je tudi neverjetno sranje, kr cringam in težko verjamem, da folj dejansko, neironično v kakem Puru (ex-Palatium) na to žura in jim čist dogaja. K sem prvič na YT videl duo Jala Brat & Buba Corelli, sem mislil, da se nekdo zajebava in gre za parodijo te fejk, kao zajebane naduvanosti, kr dva bradata debeluha tam neki awkward poplesujeta, auto-tunano momljata in pozirata s sončnimi špegli v klubu, ampak sem pol spoznal, da je to resno mišljeno

Nima sicer neposredne zveze s trenutno situacijo okrog rasizma, a meni je najboljši primer teh absurdnih PC skrajnosti domnevno 'ableist' jezik, ki naj bi bil žaljiv do invalidnih oseb in ljudi z duševnimi boleznimi. http://web.augsburg.edu/english/writinglab/Avoiding_Ableist_Language.pdf Ajde, maš na tem seznamu sicer res izraze (retard, imbecil, mongoloid, moron, cripple, cretin itd.), ki dejansko neposredno označujejo invalidne osebe in ljudi z duševnimi boleznimi ter motnjami v razvoju oz. se za to, da se nekdo (zdrav in brez razvojnih motenj) obnaša neumno in trapasto, neposredno sklicujejo na dejansko bolne/ljudi s posebnimi potrebami... A da so po novem do slednjih žaljivi in zato nedopustni taki bread & butter izrazi vsakodnevne, pogovorne angleščine, kot so crazy, insane, dumb, daft, blind to/blinded by, deaf to, mental, stupid itd. Grem stavit, da v 99,99% primerov/kontekstov, v katerih so te besede vsakodnevne uporabljene v odnosu do neumnih/trapastih ljudi in situacij, sploh ne gre za posredno al pa neposredno sklicevanje na dejansko duševno bolne/disabled ljudi. Sicer so tole (zaenkrat še) relativno obskurne ideje, a mi je vseeno hecno, da maš dejansko skupine aktivistov in novodobnih moralnih ogorčencev, ki bi bili pripravljeni izvajat tako orwellovsko jezikovno čistko... Najboljši je tisti seznam alternativnih, sprejemljivih izrazov na koncu, kjer jih je polovica nekih arhaičnih al pa corny, knjižnih izrazov iz zaprašenih tezavrov, ki jih v pogovornem jeziku ne uporablja nihče.

Evo me, warlord čisto svoje avtonomne urbane cone