tyne Objavljeno 13. junij 2022 Share Objavljeno 13. junij 2022 (urejano) Svetovno, slovensko, vaško, ni važno, dokler je govora o gospodarstvu. Začenjam z novo staro zgodbo, kmalu bomo spet govorili o vzdržnosti javnih financ na evropski periferiji. Slovenija je žal bliže le-tej kot jedru Evrope. https://n1info.si/novice/gospodarstvo/inflacija-mojmir-mrak-ecb/ Za vsako podražitev v višini odstotne točke bomo plačevali letno 400 milijonov EUR več obresti. Seveda se ne financira vse iz 10-letnih obveznic, so tudi tiste s krajšo ročnostjo in zakladne menice, ki imajo nižjo obrestno mero. Vsekakor pa ni nerealno pričakovati, da bo naslednje leto v proračunu postavka za obresti na dolg med 500 mio in 1 milijardo EUR. RIP socialni programi vlade. Tu lahko spremljate donosnosti in razlike glede na Nemčijo. https://www.mtsmarkets.com/european-bond-spreads EDIT: stroški obresti še ne bodo šli tako hitro gor, ker je strošek obresti po izdaji obveznic fiksen. Bo pa vse, kar se bo refinanciralo (najemalo nove dolgove za poplačilo starih) po višji obrestnih merah. Ne vem, kakšna je struktura financiranja, če je večina pokrita z dolgoročnimi viri in visoke obrestne mere ne bodo vztrajale (če se izkaže, da je inflacija bolj prehodne narave), tudi porast stroškov obresti ne bo tako hud. 13. junij 2022 uredilo bitje tyne Navedek Povezava do prispevka
Marvak Objavljeno 13. junij 2022 Share Objavljeno 13. junij 2022 (urejano) Kje je logika gibanja tega grafa. Nek sklad ki vlaga v obveznica. Recimo največje naložbe nemška, španska, francoska 10 letna obveznica. Po kaki logiki v letu 22 pada vrednost. Zdej k razmišlam verjetno so bla pričakovanja investitorjev da bo ECB bolj odločno napadl inflacijo, pa nakoncu ni blo tko odločno in da zato. Sam po drugi strani pa a se ne višajo vsem obrestne mere na državne obveznice? Mal sm pozabu yield curve pa te fore, kako to vpliva na cene oziroma potem donos teh obveznic. Najbolj se iz faksa spomnim da vse odvisno do pričakovanj. Gor dol se giba levo desno, glede na to kaj so ljudje pričakovali in kaj se potem zgodilo Zanimiv mi tud zdej k že obče znano da bodo šle obrestne mere gor in se tud privatni investitorji obnašajo misleč da imajo neke predstave kaj in kako, kako bo to vplival. Pač če misliš da razumeš investiranje, bi sedaj "vse" iz delnic dal v obveznice, ker bo prišla kriza in bo pizdarija na obvezniških trgih, grčija FUCKIN PIGS itd, zalužimo pare še v krizi 13. junij 2022 uredilo bitje Marvak Navedek Povezava do prispevka
tyne Objavljeno 13. junij 2022 Avtor Share Objavljeno 13. junij 2022 Če gredo obrestne mere gor, grejo cene izdanih obveznic dol. Logika je enostavna, denarni tokovi pri obveznicah so fiksni in če hočeš višje donosnosti, moraš za obveznico plačati manj. 1 Navedek Povezava do prispevka
Kruz Objavljeno 13. junij 2022 Share Objavljeno 13. junij 2022 Vse, kar je treba vedeti. Rišemo krivulje, ceprav imamo samo 1 točko. Navedek Povezava do prispevka
bainit Objavljeno 14. junij 2022 Share Objavljeno 14. junij 2022 (urejano) probleme z odplačilom obresti bodo imele tudi ZDA čez par let. bainit reče Dne, 12. 6. 2022 at 20:33: https://www.pgpf.org/analysis/2022/05/higher-interest-rates-will-raise-interest-costs-on-the-national-debt problem z višanjem obrestnih mer bodo tudi vse višje obresti za državni dolg (za 2021) Total revenue $4.046 trillion (actual) 18.1% of GDP Total expenditures $6.818 trillion (actual) 30.5% of GDP Deficit $2.772 trillion (actual) 12.4% of GDP če ne bodo navili davkov ali brcali piksne naprej po cesti, bo šel vsak ~5-6 dolar za odplačilo pufov, s tem, da bo deficit samo še večji sčasoma. https://www.statista.com/statistics/200405/receipts-of-the-us-government-since-fiscal-year-2000/ (projekcija pobranih davkov) 14. junij 2022 uredilo bitje bainit Navedek Povezava do prispevka
tyne Objavljeno 15. junij 2022 Avtor Share Objavljeno 15. junij 2022 Evo, donosnost na italijansko obveznico preko 4%, ECB ima danes že izredno sejo. https://www.cnbc.com/2022/06/15/european-central-bank-last-minute-meeting-to-look-at-market-conditions.html Navedek Povezava do prispevka
manakiin Objavljeno 16. junij 2022 Share Objavljeno 16. junij 2022 Vse bo šlo v kurac, kot sem rekel že 2019 ob REPO crashu. Buy crypto, silver, gold, weapons, ammo, food, medicine,... 1 Navedek Povezava do prispevka
maksi Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 zmanjkalo suženjske delovne sile, Filipini so rešitev slovenskega gospodarstva Navedek V gostinstvu, turizmu, predelovalni industriji ter v gradbeništvu se bomo morali sprijazniti z dolgoročnim pomanjkanjem delovne sile, je na četrtkovi bančni konferenci resignirano ugotavljal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka in ob tem vlado pozval, naj čim hitreje sprosti postopke za zaposlovanje tujcev. "Balkan za nas sploh ni več bazen, tu je že pomanjkanje kadrov. Mi moramo zdaj – in to je tudi eden od ukrepov, ki bi jih morala država hitro sprejeti – skleniti sporazume s tretjimi državami. Trenutno imamo dobre možnosti na Filipinih," je Šimonka pozval na sklepni okrogli mizi konference, ki ga jo je organiziralo Združenje bank Slovenije. Navedek Povezava do prispevka
╭∩╮ Hernier Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 A drgač ta pojav s pomanjkanjem delavcev v gostinstvu se tudi drugje po Evropi pojavlja? A je bila kaka restrikcija na zaposlovanje študentov? A niso včasih večino natakarjev pokrivali študenti? Navedek Povezava do prispevka
ngebe Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 mogoce noben noce delat za drobiz Navedek Povezava do prispevka
Marvak Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 (urejano) manakiin reče pred 18 urami: Vse bo šlo v kurac, kot sem rekel že 2019 ob REPO crashu. Buy crypto, silver, gold, weapons, ammo, food, medicine,... dej mudel spizdi s tem v vsaki temi edit: pusti nam sanje 😅 17. junij 2022 uredilo bitje Marvak 1 Navedek Povezava do prispevka
╭∩╮ Hernier Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 ngebe reče pred 1 uro: mogoce noben noce delat za drobiz Jaz to absolutno podpiram in tudi nimam problema s propadanjem nekih gostiln, kjer zaposlenim ne plačujejo dostojne plače Sam fora je, da še par let nazaj ljudje niso imeli problema delat za drobiž in pa v drugih panogah ni videti, da bi jih to še vedno motilo. Zato mi je fascinantno, da se je v gostinstvu to zgodilo v taki meri, da dobesedno vsak teden vidim novico, kjer pišejo o tem, kot da bo cela država razpadla, ker nek model iz spodnjega kašlja ne dobi natakarce Navedek Povezava do prispevka
UFO Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 Jaz bi celotno GZS, Šimonko in uno pičko Šmuc deportiral v Donbas na fronto. Filipinci pa lahko grejo z gumenjakom na Tajvan sestavljat laptope. Al pa na Kitajsko. Al pa v Avstralijo. Al pa na Novo Zelandijo. 1 Navedek Povezava do prispevka
Morski Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 Hernier reče pred 3 urami: A drgač ta pojav s pomanjkanjem delavcev v gostinstvu se tudi drugje po Evropi pojavlja? A je bila kaka restrikcija na zaposlovanje študentov? A niso včasih večino natakarjev pokrivali študenti? Saj je povsod pomanjkanje delavcev. Od gostinstva, na baušteli sploh, do IT. V It lahko delaš 24 ur na dan če hočeš. Toliko je dela. Na oglas se prijavi nekaj kandidatov, če sploh. V Ameriki se že obrača na slabše za delavce (great resignation -> forced resignation). Bomo videli kaj bo. Premalo je študentov in preveč kaficev. Navedek Povezava do prispevka
╭∩╮ Hernier Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 Tega se vsega zavedam, sam mi je zanimiv fenomen, da so od vseh panog gostinci tako vokalni Navedek Povezava do prispevka
ana Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 (urejano) Najtežje se najde ljudi, ki bi delali med vikendom in zvečer. Tu (Irska) so bile tudi plače v gostinjstvu slabe in sedaj močno pomanjkanje kadra. Njim je najtežje najti ljudi. Poleg tega za kuharja ne moreš zaposliti kar vsakogar. 17. junij 2022 uredilo bitje ana Navedek Povezava do prispevka
bainit Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 še težje ponoči Navedek Povezava do prispevka
Enrico Pallazo Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 (urejano) Gostinci imo ne dobijo ker je folk med korono pobegnu v druge panoge IT pa vsak ki je sposoben spizdi pri slo placah 17. junij 2022 uredilo bitje Sovica Navedek Povezava do prispevka
reder Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 Dvignite plače pa bodo tudi avtohtoni Slovenci na bausteli in za šankom. To pa ne, kaj pa vila na morju, Mercedes in jahta? Navedek Povezava do prispevka
maksi Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 (urejano) reder reče pred 21 minutami: Dvignite plače pa bodo tudi avtohtoni Slovenci na bausteli in za šankom. To pa ne, kaj pa vila na morju, Mercedes in jahta? to je ker so slovenske firme podizvajalci in dobavitelji za Švabe, in ne morejo kar tako povišati cene gostilne pa nimajo neke dodane vrednosti, mogoče celo negativno zaradi alkoholikov 17. junij 2022 uredilo bitje maksi Navedek Povezava do prispevka
Kruz Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 (urejano) Morski reče pred 2 urama: Saj je povsod pomanjkanje delavcev. Od gostinstva, na baušteli sploh, do IT. V It lahko delaš 24 ur na dan če hočeš. Toliko je dela. Na oglas se prijavi nekaj kandidatov, če sploh. V Ameriki se že obrača na slabše za delavce (great resignation -> forced resignation). Bomo videli kaj bo. Premalo je študentov in preveč kaficev. Seveda pišeš neumnosti. Delavcev ne manjka, niso izginili ali pomrli. Sam delajo pac tam, kjer so boljs placani. Tam, kjer jim nocejo dati dobrih plac, se pa ne prijavijo za delo, ja. Diskurz o "pomanjkanju" delavcev je neumen. Gre za pomanjkanje primernih plač, ki jih kapitalisti nočejo ponudit 17. junij 2022 uredilo bitje Vrhovni_Plenum_OF 1 1 Navedek Povezava do prispevka
ana Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 (urejano) Vrhovni_Plenum_OF reče pred 8 minutami: Seveda pišeš neumnosti. Delavcev ne manjka, niso izginili ali pomrli. Sam delajo pac tam, kjer so boljs placani. Tam, kjer jim nocejo dati dobrih plac, se pa ne prijavijo za delo, ja. Diskurz o "pomanjkanju" delavcev je neumen. Gre za pomanjkanje primernih plač, ki jih kapitalisti nočejo ponudit To je ista logika, kot bi rekel, da v krizi ob visoki brezposelnosti ni manjka delovnih mest, samo brezposelni niso dovolj dobri zanje. 17. junij 2022 uredilo bitje ana Navedek Povezava do prispevka
maksi Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 ana reče pred 1 minuto: To je ista logika, da v krizi ob visoki brezposelnosti ni manjka delovnih mest, samo brezposelni niso dovolj dobri zanje. kar je dejansko res, če bi bile dovoljene nižje plače v krizi Navedek Povezava do prispevka
Kruz Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 (urejano) ana reče pred 4 minutami: To je ista logika, da v krizi ob visoki brezposelnosti ni manjka delovnih mest, samo brezposelni niso dovolj dobri zanje. Nyet. Dela je treba isto opravit, samo ker ni profitabilno za kapitaliste, pac ustavijo proizvodnjo. V krizi je na svetu se vedno isto stevilo ljudi z istimi potrebami, sam kapitalisti pac ukinejo proizvodnjo in recejo ni sluzb. Kriza je zgolj kriza uvrednotenja kapitala. Tnx Samuelson 17. junij 2022 uredilo bitje Vrhovni_Plenum_OF 1 Navedek Povezava do prispevka
ana Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 Vrhovni_Plenum_OF reče Pravkar: Nyet. Dela je treba isto opravit, samo ker ni profitabilno za kapitaliste, pac ustavijo proizvodnjo. V krizi je na svetu se vedno isto stevilo ljudi z istimi potrebami, sam kapitalisti pac ukinejo proizvodnjo in recejo ni sluzb. Nehaj z neumnostmi. Ti lahko garantiram, da imam jaz precej več čevljev kot je moja potreba. V krizi so potrebe precej bolj skromne. Navedek Povezava do prispevka
maksi Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 (urejano) ana reče pred 2 minutama: V krizi so potrebe precej bolj skromne. potrebe so iste ali celo večje, samo zmožnosti kupcev so manjše povpraševanje se zmanjša, ker se folk boji za službe, ne zaradi manjših potreb 17. junij 2022 uredilo bitje maksi 1 Navedek Povezava do prispevka
ana Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 (urejano) maksi reče pred 2 minutama: potrebe so iste ali celo večje, samo zmožnosti so manjše Govorim o tistih potrebah in željah, ki niso nujne za preživetje. In tudi koliko smo pripravljeni plačati zanje se spreminja. V nasprotnem primeru bi plansko gospodarstvo delovalo. Pa ne deluje. 17. junij 2022 uredilo bitje ana Navedek Povezava do prispevka
tyne Objavljeno 17. junij 2022 Avtor Share Objavljeno 17. junij 2022 A lahko prosim ignorirate marksista v tej temi in debato odnesete v njegovo 20. stoletje debato o planskem vs tržnem sistemu, hvala. 1 1 1 Navedek Povezava do prispevka
Kruz Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 ana reče pred 6 minutami: Nehaj z neumnostmi. Ti lahko garantiram, da imam jaz precej več čevljev kot je moja potreba. V krizi so potrebe precej bolj skromne. Lmao. Ja. V krizi rabi clovek manj kalorij za funkcioniranje. Pa manj benza za isto kilometrov. Navedek Povezava do prispevka
maksi Objavljeno 17. junij 2022 Share Objavljeno 17. junij 2022 (urejano) Saj ta logika pelje v GR, green energy, covid omejitve in podobne idiotizme. Prej je bil "work at home" varovanje okolja, sedaj je lenuharjenje, kar kapitalisti trenutno rabijo. 17. junij 2022 uredilo bitje maksi Navedek Povezava do prispevka
Priporočeni prispevki
Pridruži se debati
Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.