Skoči na vsebino

Gospodarstvo


tyne

Priporočeni prispevki

Svetovno, slovensko, vaško, ni važno, dokler je govora o gospodarstvu.

 

Začenjam z novo staro zgodbo, kmalu bomo spet govorili o vzdržnosti javnih financ na evropski periferiji. Slovenija je žal bliže le-tej kot jedru Evrope.

https://n1info.si/novice/gospodarstvo/inflacija-mojmir-mrak-ecb/

 

Za vsako podražitev v višini odstotne točke bomo plačevali letno 400 milijonov EUR več obresti. Seveda se ne financira vse iz 10-letnih obveznic, so tudi tiste s krajšo ročnostjo in zakladne menice, ki imajo nižjo obrestno mero. Vsekakor pa ni nerealno pričakovati, da bo naslednje leto v proračunu postavka za obresti na dolg med 500 mio in 1 milijardo EUR. RIP socialni programi vlade.

 

 

Tu lahko spremljate donosnosti in razlike glede na Nemčijo.

https://www.mtsmarkets.com/european-bond-spreads

 

EDIT: stroški obresti še ne bodo šli tako hitro gor, ker je strošek obresti po izdaji obveznic fiksen. Bo pa vse, kar se bo refinanciralo (najemalo nove dolgove za poplačilo starih) po višji obrestnih merah. Ne vem, kakšna je struktura financiranja, če je večina pokrita z dolgoročnimi viri in visoke obrestne mere ne bodo vztrajale (če se izkaže, da je inflacija bolj prehodne narave), tudi porast stroškov obresti ne bo tako hud.

uredilo bitje tyne
Povezava do prispevka

Kje je logika gibanja tega grafa. Nek sklad ki vlaga v obveznica. Recimo največje naložbe nemška, španska, francoska 10 letna obveznica.

 

Po kaki logiki v letu 22 pada vrednost.

 

Zdej k razmišlam verjetno so bla pričakovanja investitorjev da bo ECB bolj odločno napadl inflacijo, pa nakoncu ni blo tko odločno in da zato.

 

Sam po drugi strani pa a se ne višajo vsem obrestne mere na državne obveznice?

 

Mal sm pozabu yield curve pa te fore, kako to vpliva na cene oziroma potem donos teh obveznic.

 

Brez naslova.jpg

 

Najbolj se iz faksa spomnim da vse odvisno do pričakovanj. Gor dol se giba levo desno, glede na to kaj so ljudje pričakovali in kaj se potem zgodilo

 

Zanimiv mi tud zdej k že obče znano da bodo šle obrestne mere gor in se tud privatni investitorji obnašajo misleč da imajo neke predstave kaj in kako, kako bo to vplival.

 

Pač če misliš da razumeš investiranje, bi sedaj "vse" iz delnic dal v obveznice, ker bo prišla kriza in bo pizdarija na obvezniških trgih, grčija FUCKIN PIGS itd, zalužimo pare še v krizi

uredilo bitje Marvak
Povezava do prispevka

probleme z odplačilom obresti bodo imele tudi ZDA čez par let.

 

bainit reče Dne, 12. 6. 2022 at 20:33:

https://www.pgpf.org/analysis/2022/05/higher-interest-rates-will-raise-interest-costs-on-the-national-debt

problem z višanjem obrestnih mer bodo tudi vse višje obresti za državni dolg 

(za 2021) 

Total revenue $4.046 trillion (actual) 18.1% of GDP
Total expenditures $6.818 trillion (actual) 30.5% of GDP
Deficit $2.772 trillion (actual) 12.4% of GDP

 

higher-interest-rates-will-raise-interes

če ne bodo navili davkov ali brcali piksne naprej po cesti, bo šel vsak ~5-6 dolar za odplačilo pufov, s tem, da bo deficit samo še večji sčasoma.

https://www.statista.com/statistics/200405/receipts-of-the-us-government-since-fiscal-year-2000/ (projekcija pobranih davkov)

uredilo bitje bainit
Povezava do prispevka

zmanjkalo suženjske delovne sile, Filipini so rešitev slovenskega gospodarstva

 

Navedek

V gostinstvu, turizmu, predelovalni industriji ter v gradbeništvu se bomo morali sprijazniti z dolgoročnim pomanjkanjem delovne sile, je na četrtkovi bančni konferenci resignirano ugotavljal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka in ob tem vlado pozval, naj čim hitreje sprosti postopke za zaposlovanje tujcev. "Balkan za nas sploh ni več bazen, tu je že pomanjkanje kadrov. Mi moramo zdaj – in to je tudi eden od ukrepov, ki bi jih morala država hitro sprejeti – skleniti sporazume s tretjimi državami. Trenutno imamo dobre možnosti na Filipinih," je Šimonka pozval na sklepni okrogli mizi konference, ki ga jo je organiziralo Združenje bank Slovenije.

 

Povezava do prispevka
manakiin reče pred 18 urami:

Vse bo šlo v kurac, kot sem rekel že 2019 ob REPO crashu.

 

Buy crypto, silver, gold, weapons, ammo, food, medicine,...


dej mudel spizdi s tem v vsaki temi

 

edit: pusti nam sanje 😅

uredilo bitje Marvak
Povezava do prispevka
ngebe reče pred 1 uro:

mogoce noben noce delat za drobiz

Jaz to absolutno podpiram in tudi nimam problema s propadanjem nekih gostiln, kjer zaposlenim ne plačujejo dostojne plače

 

Sam fora je, da še par let nazaj ljudje niso imeli problema delat za drobiž in pa v drugih panogah ni videti, da bi jih to še vedno motilo. Zato mi je fascinantno, da se je v gostinstvu to zgodilo v taki meri, da dobesedno vsak teden vidim novico, kjer pišejo o tem, kot da bo cela država razpadla, ker nek model iz spodnjega kašlja ne dobi natakarce 

Povezava do prispevka
Hernier reče pred 3 urami:

A drgač ta pojav s pomanjkanjem delavcev v gostinstvu se tudi drugje po Evropi pojavlja? A je bila kaka restrikcija na zaposlovanje študentov? A niso včasih večino natakarjev pokrivali študenti?

Saj je povsod pomanjkanje delavcev. Od gostinstva, na baušteli sploh, do IT. V It lahko delaš 24 ur na dan če hočeš. Toliko je dela. Na oglas se prijavi nekaj kandidatov, če sploh. V Ameriki se že obrača na slabše za delavce (great resignation -> forced resignation). Bomo videli kaj bo. Premalo je študentov in preveč kaficev.

Povezava do prispevka

Najtežje se najde ljudi, ki bi delali med vikendom in zvečer. Tu (Irska) so bile tudi plače v gostinjstvu slabe in sedaj močno pomanjkanje kadra. Njim je najtežje najti ljudi. Poleg tega za kuharja ne moreš zaposliti kar vsakogar. 

uredilo bitje ana
Povezava do prispevka
reder reče pred 21 minutami:

Dvignite plače pa bodo tudi avtohtoni Slovenci na bausteli in za šankom. To pa ne, kaj pa vila na morju, Mercedes in jahta?

to je ker so slovenske firme podizvajalci in dobavitelji za Švabe, in ne morejo kar tako povišati cene

 

gostilne pa nimajo neke dodane vrednosti, mogoče celo negativno zaradi alkoholikov

uredilo bitje maksi
Povezava do prispevka
Morski reče pred 2 urama:

Saj je povsod pomanjkanje delavcev. Od gostinstva, na baušteli sploh, do IT. V It lahko delaš 24 ur na dan če hočeš. Toliko je dela. Na oglas se prijavi nekaj kandidatov, če sploh. V Ameriki se že obrača na slabše za delavce (great resignation -> forced resignation). Bomo videli kaj bo. Premalo je študentov in preveč kaficev.

Seveda pišeš neumnosti. Delavcev ne manjka, niso izginili ali pomrli. Sam delajo pac tam, kjer so boljs placani. Tam, kjer jim nocejo dati dobrih plac, se pa ne prijavijo za delo, ja. Diskurz o "pomanjkanju" delavcev je neumen. Gre za pomanjkanje primernih plač, ki jih kapitalisti nočejo ponudit

uredilo bitje Vrhovni_Plenum_OF
  • Račka +1 1
  • Trol 1
Povezava do prispevka
Vrhovni_Plenum_OF reče pred 8 minutami:

Seveda pišeš neumnosti. Delavcev ne manjka, niso izginili ali pomrli. Sam delajo pac tam, kjer so boljs placani. Tam, kjer jim nocejo dati dobrih plac, se pa ne prijavijo za delo, ja. Diskurz o "pomanjkanju" delavcev je neumen. Gre za pomanjkanje primernih plač, ki jih kapitalisti nočejo ponudit

To je ista logika, kot bi rekel, da v krizi ob visoki brezposelnosti ni manjka delovnih mest, samo brezposelni niso dovolj dobri zanje. 

uredilo bitje ana
Povezava do prispevka
ana reče pred 4 minutami:

To je ista logika, da v krizi ob visoki brezposelnosti ni manjka delovnih mest, samo brezposelni niso dovolj dobri zanje. 

Nyet. Dela je treba isto opravit, samo ker ni profitabilno za kapitaliste, pac ustavijo proizvodnjo. V krizi je na svetu se vedno isto stevilo ljudi z istimi potrebami, sam kapitalisti pac ukinejo proizvodnjo in recejo ni sluzb. 

 

Kriza je zgolj kriza uvrednotenja kapitala. Tnx Samuelson

uredilo bitje Vrhovni_Plenum_OF
Povezava do prispevka
Vrhovni_Plenum_OF reče Pravkar:

Nyet. Dela je treba isto opravit, samo ker ni profitabilno za kapitaliste, pac ustavijo proizvodnjo. V krizi je na svetu se vedno isto stevilo ljudi z istimi potrebami, sam kapitalisti pac ukinejo proizvodnjo in recejo ni sluzb. 

Nehaj z neumnostmi. Ti lahko garantiram, da imam jaz precej več čevljev kot je moja potreba. V krizi so potrebe precej bolj skromne. 

Povezava do prispevka
ana reče pred 2 minutama:

V krizi so potrebe precej bolj skromne. 

potrebe so iste ali celo večje, samo zmožnosti kupcev so manjše

 

povpraševanje se zmanjša, ker se folk boji za službe, ne zaradi manjših potreb

uredilo bitje maksi
Povezava do prispevka
maksi reče pred 2 minutama:

potrebe so iste ali celo večje, samo zmožnosti so manjše

Govorim o tistih potrebah in željah, ki niso nujne za preživetje. In tudi koliko smo pripravljeni plačati zanje se spreminja. V nasprotnem primeru bi plansko gospodarstvo delovalo. Pa ne deluje. 

uredilo bitje ana
Povezava do prispevka
ana reče pred 6 minutami:

Nehaj z neumnostmi. Ti lahko garantiram, da imam jaz precej več čevljev kot je moja potreba. V krizi so potrebe precej bolj skromne. 

Lmao. Ja. V krizi rabi clovek manj kalorij za funkcioniranje. Pa manj benza za isto kilometrov. 

Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...