Skoči na vsebino

Toplotne črpalke


Skynetz

Priporočeni prispevki

berghaus reče pred 18 urami:

 

Ali pa jih delaš sam, po ceni približno 12 evrov za 5 let.

 

 

Mi imamo enega. Na steni v srednjem štuku, jedilni prostor. Ampak zgolj toliko, da jeseni vklopim TČ in spomladi izklopim TČ, da mi ni potrebno hoditi v klet. Vklop pomeni, da na termostatu dvignem željeno temperaturo na 30 stopinj. Spomladi jo spustim na 20. Nimam pojma kakšne nastavitve ima v sebi. V bistvu sploh ne vem več kako se pride v nastavitve.

 

Eno zimo in je bil sistem zbalansiran v piko. To pomeni, da imamo v hiši 23 stopinje in temperatura ne zaniha za več kot 0.3 stopinje, ne glede ali je zunaj +10 ali -15. Nobene elektronike, zgolj porihtana krivulja in nastavljeni mehanični ventili pretokov na kačah. 

 

Temperatura nam uide samo ko se igramo s kaminom. Takrat je ene tri dni bolj toplo, kot običajno. 

 

No sej eden na stanovanje je čisto dovolj. Mi bomo edino dva rabili, ker sta dva stanovanja, zato da bo pravilno delovalo.

Flamingo reče pred 17 urami:

Thumbs up za pravilno nastavitev krivulje. Jaz sem lani odklopil termostate in porihtal krivuljo, nimaš nobenega prčkanja po sistemu več. 

 

@Skynetz

 

Meni se je pojavila plesen v vogalu kjer so nam prebili steno za optični kabel. Na debelo prešprical s Clox, zbrusil staro barvo in premazal s Jupol Citro, zaenkrat ni več nobene sledi o plesni.

 

Drugače pa vsake toliko odmaknite omare, očistite ves prah in konkretno prezračite. Pomaga tudi razvlažilec zraka, stane 100-200€ in itak redno zračenje. 

Mi smo vsako leto skoraj pleskali eno steno v stanovanju z temi Ctiro barvami pa ni nikoli pomagalo, to je bolj pesek v oči kot karkoli drugega imo. Je pa bila tiste stena že na otip precej hladnejša od ostalih v sobi. Nakar mi je sodelavec rekel da naj probam z Jubolin Thermo izravnalno maso. No to sem naredil, stena je sedaj na otip toplejša os ostalih in precej toplejša od prej in plesni ni več že 3leta ali pa celo še več. Tako da če ima kdo s tem probleme zelo priporočam Jubolin Thermo. Se pa ajn najebeš :D 

 

Razvlažilec smo kupili posebej za to sobo, ki je imela vedno precej vlage in je pomagalo ja, moreš pa kupit dobrega, niso pa poceni pa tudi neki elektrike pokurijo. Pa glasni so. Pol smo montirali klimo v to sobo in misili da bo pomagalo, ampak je prišla plesen spet nazaj dokler nismo dali dva sloja Jubolin Thermo čez.

dzuko reče pred 17 urami:

 

Od par let nazaj imajo..ampak tiste "taprave" od kronoterma so on/off, s takimi so začeli..ne spomnim se več, par let nazaj mi je nekdo razlagal, da inverterske nekje kupijo in prepakirajo, ampak ne me za besedo držat..moja on/off wpl je stara sedaj 6 let in takih modelov nimajo več, sedaj imaje neke adapt...

 

Meni je on/off super, ker imam res neh hišo, (40 strop sf34, fasada 20 grafit, okna 0,5 steklo, tla 20 eps, rekuperator paul novus) nobene megle, in pa majhno površino (vse skupaj malo manj kot 150 m2 v treh etažah) in mi toplotno prižiga par krat na dan za 10-20 min...

 

Če imaš neh hišo, potem boš imel vodo v tlaku stopinjo višjo kot v prostoru in po debatah in preračunih, se mi on/off bolj splačala..moti me edino, ker odtaljevanje je res glasno, ne vem če je pri inverterskih tudi tako..ampak zasliši se tak zvoj, kot bi nekaj razneslo in bi plin ušel ven..

 

Termostati so pa res brezveze, jaz imam vse predpriprave s cevmi za vsak prostor, da bi ventile za veje dal na termostate, ampak tolk mal dela gretje, da se to sploh ne da regulirat...imaš en ali dva korektorja (odvisno kolk črpalk imaš), kjer štelaš željeno temperaturo prostora oziroma krivuljo (pri inverterskih) in to je to..

Zanimivo, samo a ni precej slabše tudi za mehaniko v toplotni, da se prižiga pa ugaša? 

 

Hm, mi moremo imet 2 črpalki, ker sta dva ločena stanovanja, pa verjetno bodo v enem ostali radiatorji, tko da rabimo ločene kroge. Samo kako ti pol naštimajo temperaturo za ločena stanovanja, če nimaš termostata?

dzuko reče pred 17 urami:

Aja pa obvezno v zalogovnik sanitarne vode en elektro grelec na vtikač montirajte, da če bo toplotna crknila, da lahko vodo za tuširat segrejete..ker toplotna crkne takrat ko se najbolj rabi in ga ni strojnika, k bi imel iz danes na jutri čas..

Itak bomo imeli še bojler posebej.

Povezava do prispevka
Skynetz reče pred 11 urami:

 

Zanimivo, samo a ni precej slabše tudi za mehaniko v toplotni, da se prižiga pa ugaša? 

 

Hm, mi moremo imet 2 črpalki, ker sta dva ločena stanovanja, pa verjetno bodo v enem ostali radiatorji, tko da rabimo ločene kroge. Samo kako ti pol naštimajo temperaturo za ločena stanovanja, če nimaš termostata?

Itak bomo imeli še bojler posebej.

 

Takrat ko sem se jaz zanimal, je bilo rečeno, da je število vklopov omejeno (mislim, da na uro) in da je to tako izdelano, da ima življenjsko dobo še daljšo kot inverterske, ki se konstantno vrtijo. V 6 letih mi je crknil termostat na kompresorju, so to zamenjali (2 eur termostat in 100 eur delo seveda plus kilometrina), drugega nič.

 

Ja moraš imeti termostat, brez se pomoje sploh ne da narest..mogoče ga imaš lahko samo na toplotni, da tam štelaš, ampak toplotna more najbrž vedt, koliko je temperatura v prostoru. Jaz kar s strankami govorim (jaz sem gradbenik, na strojne se spoznam bolj malo) govorimo o prostorskih korektorjih (in to je itak v bistvu termostat), termostati so pa po sobah, kjer potem ti lahko krmiliš vejo talnega ogrevanja vsakega prostora. Ampak v praksi še nisem videl, da bi kje to funkcioniralo oziroma da bi sploh kdo imel naštimano. Ker kakor mi je poznano, ne moreš krmiliti pretoka, ampak ti ventil samo zapreš ali odpreš.

Tako da ja, če imaš dve stanovanji, potem za vsakega svoj termostat. Potem je pa tudi od toplotne odvisno, ker vsaj moja ima samo eno črpalko, ki gre potem na dve ločeni črpalki, in jaz ne morem različno temperaturo vode peljat v vsako etažo posebej. Vse je isto in ti korigiraš s pretoki po posameznih vejah. Jaz imam potem dodatno elektro radiator lojtro v kopalnici in električno talno v savni - mi je pa žal, da ga nisem dal tudi v kopalnici, ker me v kopalnici konstantno zebe. Zanimivo drugače - vsi me sicer zajebavajo in mi ne verjamejo dokler ne vidijo - meni wc hladi kopalnico. Imamo vaški vodovod, ki je zelo plitev in ima voda trenutno cca 2-3°C in če 2x potegnem vodo, mi v kotliček nafila ledeno vodo, ki jo potem prostor lepo greje. :D

 

Hm, zakaj bojler posebej? Zalogovnik sanitarne vode daš, ki je vezan na toplotno in je to to, ali pa je že znotraj same toplotne črpalke (kar vidim imajo inverterske vse tako).

 

Povezava do prispevka
dzuko reče pred 10 urami:

 

Takrat ko sem se jaz zanimal, je bilo rečeno, da je število vklopov omejeno (mislim, da na uro) in da je to tako izdelano, da ima življenjsko dobo še daljšo kot inverterske, ki se konstantno vrtijo. V 6 letih mi je crknil termostat na kompresorju, so to zamenjali (2 eur termostat in 100 eur delo seveda plus kilometrina), drugega nič.

 

Ja moraš imeti termostat, brez se pomoje sploh ne da narest..mogoče ga imaš lahko samo na toplotni, da tam štelaš, ampak toplotna more najbrž vedt, koliko je temperatura v prostoru. Jaz kar s strankami govorim (jaz sem gradbenik, na strojne se spoznam bolj malo) govorimo o prostorskih korektorjih (in to je itak v bistvu termostat), termostati so pa po sobah, kjer potem ti lahko krmiliš vejo talnega ogrevanja vsakega prostora. Ampak v praksi še nisem videl, da bi kje to funkcioniralo oziroma da bi sploh kdo imel naštimano. Ker kakor mi je poznano, ne moreš krmiliti pretoka, ampak ti ventil samo zapreš ali odpreš.

Tako da ja, če imaš dve stanovanji, potem za vsakega svoj termostat. Potem je pa tudi od toplotne odvisno, ker vsaj moja ima samo eno črpalko, ki gre potem na dve ločeni črpalki, in jaz ne morem različno temperaturo vode peljat v vsako etažo posebej. Vse je isto in ti korigiraš s pretoki po posameznih vejah. Jaz imam potem dodatno elektro radiator lojtro v kopalnici in električno talno v savni - mi je pa žal, da ga nisem dal tudi v kopalnici, ker me v kopalnici konstantno zebe. Zanimivo drugače - vsi me sicer zajebavajo in mi ne verjamejo dokler ne vidijo - meni wc hladi kopalnico. Imamo vaški vodovod, ki je zelo plitev in ima voda trenutno cca 2-3°C in če 2x potegnem vodo, mi v kotliček nafila ledeno vodo, ki jo potem prostor lepo greje. :D

 

Hm, zakaj bojler posebej? Zalogovnik sanitarne vode daš, ki je vezan na toplotno in je to to, ali pa je že znotraj same toplotne črpalke (kar vidim imajo inverterske vse tako).

 

No sej jaz bi imel dve ločeni črpalki, ena bi črpala vodo direkt iz zalogovnika če se prav spomnim kar je govoril monter, druga pa bi imela še neko mešalno posodo prej, da bi bile ločene temperature.

 

Mogoče pa ni bil bojler posebej ampak notranja enota pa zalogovnik posebej, se ne spomnim točno, je povedal preveč informacij :D

 

Flamingo reče pred 1 uro:

@Skynetz

Pred citro barvo moraš premazati steno s pripravkom proti plesni in posušiti zid do konca. 

 

Jubolin thermo je nivo višje, ampak ima tudi višjo ceno. Če boš kital stene in potem še dvakrat belil ti ne uide par stotakov po sobi :D 

Verjemi da smo probali vse že, namreč je bil s tem problem več kot 10let. Ker je bil en del sobe dozidan in so tam betonski koti, kjer je bil toplotni most. Špricali proti plesni, pleskali, barvali smo max vsake 2 leti ene 15let.

 

Nismo v vsaki sobi to delali, samo v tej kjer je bil stalno problem zaradi toplotnega mostu, in je rešilo problem že 3 leto. Tako da na koncu je precej ceneje kot pleskat in špricat steno vsako leto s pripravki, verjemi :) 

Povezava do prispevka
dzuko reče pred 9 urami:

 

Ja moraš imeti termostat, brez se pomoje sploh ne da narest..mogoče ga imaš lahko samo na toplotni, da tam štelaš, ampak toplotna more najbrž vedt, koliko je temperatura v prostoru. Jaz kar s strankami govorim (jaz sem gradbenik, na strojne se spoznam bolj malo) govorimo o prostorskih korektorjih (in to je itak v bistvu termostat), termostati so pa po sobah, kjer potem ti lahko krmiliš vejo talnega ogrevanja vsakega prostora. Ampak v praksi še nisem videl, da bi kje to funkcioniralo oziroma da bi sploh kdo imel naštimano. Ker kakor mi je poznano, ne moreš krmiliti pretoka, ampak ti ventil samo zapreš ali odpreš.

 

 

 

Imamo regulator in termostatski regulator.

Regulator na toplotni črpalki, kjer vnašaš razne parametre, naprimer krivuljo, temperaturo sanitarne vode, servisni modul....

 

In potem imaš termostatski regulator, ki je ponavadi nekje v prostorih objekta. Ta je pri nekaterih vezan še na avtomatske ventile. 

 

Komot shajaš brez termostatskega regulatorja. Pri meni je zgolj za funkcijo vklopa in izklopa toplotne, da mi ni treba hoditi v klet.

 

Toplotna NE rabi vedeti temperaturo znotraj ovoja stavbe preko regulatorja. Pri meni je ne, ker imam pozimi naštimano na termostatskem 30 stopinj. Pač porinem željeno temperaturo do maksimuma. V hiši je povsod konstantnih 22.5-23 stopinj. Kako potem toplotna ve koliko ogrevati? Zgolj iz podatka koliko meni paše da je toplo v hiši in temperaturnega podatka povratnega voda. Jaz NOČEM da TČ ve, koliko je temperatura v prostorih. 

 

Tole je slišati paradoksalno, ampak bom hitro pojasnil za kaj gre. 

 

Večina tistih, ki imate sobne termostate s funkcijo odvisnosti temperatur notranja/zunanja boste opazili, da vse skupaj najlepše deluje, če daste odvisnost v prednost zunanji temperaturi in ne notranji. Seveda, če so popeglani pretoki. Kaj se zgodi, če TČ spremlja notranjo temperaturo?

 

Hiša je konkretno izolirana. To pomeni, da je hitro odzivna na temperaturni vložek vanjo. Na primer kuhanje. Sploh pečica. Začnete kuhati kosilo, dvigate temperaturo v prostoru, TČ zazna in izklopi. Nehate kuhati, temperatura pada, TČ vklopi. Imate obisk, zbere se vas skupina, temperatura raste, TČ izklopi. Spili ste svoje kave, folk gre domov, temperatura pada, TČ vklopi. Kamina sploh omenjal ne bom, niti zračenja. Teh vklopov in izklopov je poleg defrostov in prepihavanja kompresorja ogromno. Sploh ker imajo ljudje nastavljeno premajhno histerezo. In ker pozabljajo na termalni zamik stavbnega pohištva.

 

Kaj je meni pomembno? Da TČ kontrolira zunanjo temperaturo v okviru čim nižjega obratovanja inverterja.....v povezavi s temperaturo povratnega in dvižnega voda. Torej popeglanih pretokov po kačah. 

 

Da bo še bolj jasno, se postavim v drobovje regulatorja TČ.

 

TČ: zunaj pada temperatura. Bom malce povečala moč. Prej še preverim temperature dvižnega in povratnega voda. Hmm, dvižni vod ima 30 stopinj, povratni pa 22 stopinj. Prevelika razlika (idealno je okoli 3-4 stopinje), pomeni, da tlaki oddajajo veliko temperature, pomeni, da je v prostorih prehladno. Hvala kurcu gazda ni montiral (ali pa ima omejen) sobni termostat, ki bi me zdajle jebal v glavo, ker šefinja ravno kuha in umetno dviguje temperaturo zraka v prostoru. Povečam moč. Končno se voda spravita v ravnovesje z razliko med njima cca 4 stopinje. Zmanjšujem moč. Spet se je razlika povečala, ampak zgolj na 6 stopinj. Malce zmanjšam moč. 

 

To se dogaja toliko časa, dokler TČ ne prede na robu tiste moči, ki zadostuje, da je v bajti takšna temperatura, ki si jo želite.

 

Kako to dosežeš?

 

Prvo je krivulja, ki se nastavi na grobo. Od te krivulje bo potem odvisno, koliko vam zaniha temperatura ob zunanjih spremembah temperature. Popeglana krivulja pomeni, da je v bajti ista temperatura, pa če je zunaj plus deset stopinj, ali pa minus deset stopinj. 

 

Odpreš vse ventile na vodih, kačah. Meriš temperaturo v vsakem prostoru. Spalnica pretopla, pripreš ventile. Toliko, da se spravi na željeno vrednost. Eni spijo pri 18 stopinjah, jaz pri 22.5

 

To počneš, ko je zunaj dokaj stabilna temperatura. Predvsem zato, da te ne jebe še na grobo nastavljena krivulja.

 

Ko so prostori s primerno priprtimi ventili na kačah v okviru željenih temperatur, čakaš na odmike zunanjih. Ker se boš lotil peglanja krivulje. 

 

Zunaj ful zahladi, opaziš, da v prostorih pada temperatura. Se pravi je krivulja prenizka, jo raztegneš. Pride odjuga, v bajti začenja biti pretoplo, raztegneš še spodnji del krivulje.

 

In to je to. Ne rabiš pipat nič več nikoli več. Razen če vseliš staro mamo, ki jo vedno zebe. Ampak pozor, krivulje ne pipaš več, prav tako ne ventilov. Ker ima regulator na TČ možnost odmika v plus oziroma minus 5 stopinj. 

 

Nobenih sobnih čudes, nobenih avtomatskih ventilov, ki ribajo nonstop in jebejo glavni kontroler, ničesar. 

 

Prideš domov, začutiš da je malce hladneje kot ponavadi, ali pa odpreš pipo in ni dovolj tople vode? Crknila TČ. Nič drugega ne more biti. 

 

To je bilo pri nas lani, ravno za božič, ravno ko je pritisnil mraz. Klicala hčera, da se ji zdi da je v hiši malce hladneje. Ker stalno furamo pse ven in puščamo odrta balkonska vrata bi lahko bilo to, zato sem ji rekel, naj odpre toplo vodo. Pove, da je samo mlačna. Takoj sem vedel, brez wifi vmesnikov ali da bi ob prihodu domov iskal kateri termostat zeza, oziroma kateri senzor je v kurcu. Pogledal na glavni regulator, napaka E7, torej napaka ventilatorja. Izklopil TČ, ponovno zagnal, zunaj gledal kaj dogaja, aha, spodnji ventilator ne zavrti. Sms s fotko deklaracije zunanje enote poslal montažerju, ta mi je naslednji dan odpisal da je naročeno. 

 

Tole, kar sem opisoval malce višje, je bilo deset let nazaj v okvuru foruma PSS izredno sporno. Vključno z urniki. Debata je postala zelo žočna na trenutke, napadli so me lastniki več tisoč evrov vredne bižuterije, ki jim je bila prodana kot podpora sistemu ogrevanja s toplotno črpalko. V to se vključi tudi prisilno prezračevanje. Razumel sem, da hočejo opravičiti svoje nakupe, a se je šlo marsikdaj predaleč. Tudi z grožnjami in podtikanji. 

 

Prva fora je bila ta, da sem imel jaz presenetljivo malo porabo napram ostalim. Ne pozabiti, da sem sam speglal svoj sistem. Zaradi OCDja v nulo. Za popizdit me je iritiralo, da mi temperatura zaniha za več kot pol stopinje :D

Ostali niso imeli te sreče z montažerjem, ker je takrat prevladovalo, da se ne pipaj regulatorja in ventilov, ker bo šla garancija papa. In je folk ostal na grobih nastavitvah. V številkah, jaz sem na mrzel dan kuril 20 kWh, drugi 50 ali več.

 

Šur, Berghaus kuri kamin, troši drva in s tem umetno znižuje porabo elektrike in se tolče po prsih na forumu. Prišli bomo in mu razbili zunanjo enoto.

Brez heca.

 

Ampak bil je en keč. Te modele sem vprašal na kak način naj bi jaz to počel.

 

Ja, kuriš kamin in s tem segrevaš zrak v bajti. 

 

In? kako pa TČ ve, da jaz kurim kamin? Moj sistem poznate, veste da nimam kontrole temperature zraka v bajti in TČ bi lahko zaznala kurjenje kamina samo in zgolj, če bi tako močno kuril kamin, da bi s tem začel jaz ogrevati tlake in posledično s tem dvigovati temperaturo vode v kačah povratnega voda. Si kdo upa izračunati kako bi moral kuriti kamin, in koliko kamionov drv bi moral skuriti, da bi lahko pregrel cca 200 ton betona in železa? Pregrel stavbno pohištvo, ne zgolj notranji zrak?

 

Tu je potem nekaj modelov začelo razmišljati drugače. In sem predlagal, da naredimo test. Celodnevno kurjenje kamina na polno. 5 modelov, par šestakov, karjole drv, tehtnica, termometri, merilniki voltaže in amperaže.....ni da ni. Prijeten dan je bil, v kleti smo se savnali, ker smo notranjo temperaturo spravili na 32 stopinj. Vse se je posnelo in po zaključku objavilo podatke na forumu. Z vsemi tabelami. Rezultat? TČ ni niti trznila na notranje nažiganje. Samo stavbno pohištvo je to toploto hitro posrkalo vase, toliko betona in železa ne ganeš na brzino. Kar lahko sami opazite pri intenzivnem zračenju. Odprete okna na stežaj za 10 minut, prostor se ful shladi, zebe. Zaprete, čez deset minut je nazaj ful toplo. Ne ker bi TČ ful pognala, niti ne more se odzvati tako hitro. Enostavno zaradi naakumulirane toplote v stavbnem pohištvu (zidovi, tlaki, ostala stanovanjska bižuterija).

 

Urniki.

 

Še ena sporna zadeva. Moja trditev je bila, da z urniki nič ne prišparaš. Naj bi se uporabljali, da TČ ne dela, ko nas ni doma, torej ne porablja elektrike. Izjavil sem, da to ne more držati. Ne ker jih nisem nikoli uporabljal, zgolj logika, plus da jih ljudje uporabljajo napačno. 

 

Katero sem zagovarjal na sledeč način. 99% nas uporablja inverterje. Namen inverterja je, da ga spraviš na najnižjo še dovoljšnjo stopnjo obremenitve. Urniki po eni strani strani pomenijo siljenje inverterja v delovanje po on/off sistemu. Urnik izklopi TČ, off sistem. Urnik vklopi, on sistem. Ampak si rečemo da je urnik samo enkrat dnevno, ko smo v službi. 

 

Urnik lahko uporabljamo na dva načina. On/off način in pa omejeni način. 

 

Primer on/off.........Izklopi ob 5:00, vklopi ob 14:00. Ta način je popolnoma zgrešen. Pomeni, da boste 9 ur črpali toploto stavbnega pohištva. Porabljali boste akumulator toplote vaše hiše. Ob 14 bo TČ zalaufala nazaj. Povratni vod bo zaradi zmanjšanja akumulirane toplote bajte posledično nizek, pomeni da bodo tlaki jemali veliko toplote iz kač. TČ to kompenzira z dvigom moči, to kar sem opisoval zgoraj. Posledično svoj inverter nažigate na 100% in močno povečate število defrostov. Ti so tisti, ki požrejo največ štroma za prazen nič. In najpomebnejše, ubili ste COP mašine. 

 

Omejeni primer..........Ob 5:00 zmanjšaj moč za 30%, ob 14 vrni moč na potrebno. Ta način je bolj primeren, če si res želite urnikov. Ne prišpara pa popolnoma nič. TČ bo morala pokompenzirati  izgubljeno na rovaš nekaj več defrostov in posledično nižjega COPa.

 

Ja veš de.....

 

In nas je celi kup lastnikov dva meseca zime testiralo to teorijo in prišli do rezultata izgube cca 2% na rovaš urnikov. Slabše kot da pustiš vse pri miru..

 

Moja logika je delovala po principu lenega kmeta. Ne da se mi stalno jebat s sistemom in hočem videti, da sistem mirno prede brez tikanja, brez odvečnih zagonov. Prvo zimo sem pimpal sistem non stop. OCD. Potem 9 let nič. Razdelilne omare lahko slikam, vse je prašno, noben jih ni tikal vsa ta leta. Lani smo ob tistem servisu dotočili vodo v sistem, ostalo.....ne vem, nič. Čakam da odgura svojo življenjsko dobo, novo škatlo na nosilce, peglanje in spet da je ne vidim za kaj vem koliko časa, verjetno preden nekaj crkne.

 

Ajej, malce se je nabralo tega.

 

Povezava do prispevka

Uh to je bil pa kr izčrpen odgovor, svaka čast :D 

 

All good, ampak... A imam lahko brez termostatov za dve ločeni stanovanji v dveh ločenih temperaturah, ker bodo eno verjetno radjatorji, drugo pa talno?

 

P.S. Drugače se pa strinjam, da je jeba s termostati, sploh če imaš enega za celo hišo, v kateri sta dva stanovanja. Ker pri meni je stalno topleje kot spodaj, pa termostat je pri meni v dnevni sobi. Tko da tudi če jaz zaprem svoje radiatorje in palim klimo, bo meni toplo, centralna pa se niti prižgala ne bo, ker bo pač toplo pri termostatu. V spodnjem stanovanju pa bodo zmrzovali :D 

 

 

uredilo bitje Skynetz
Povezava do prispevka
Skynetz reče pred 5 minutami:

Uh to je bil pa kr izčrpen odgovor, svaka čast :D 

 

All good, ampak... A imam lahko brez termostatov za dve ločeni stanovanji v dveh ločenih temperaturah, ker bodo eno verjetno radjatorji, drugo pa talno?

 

P.S. Drugače se pa strinjam, da je jeba s termostati, sploh če imaš enega za celo hišo, v kateri sta dva stanovanja. Ker pri meni je stalno topleje kot spodaj, pa termostat je pri meni v dnevni sobi. Tko da tudi če jaz zaprem svoje radiatorje in palim klimo, bo meni toplo, centralna pa se niti prižgala ne bo, ker bo pač toplo pri termostatu. V spodnjem stanovanju pa bodo zmrzovali :D 

 

 

 

Pri vas bo dvostopenjska TČ predvidevam z vmesnim mešalnim ventilom (zalogovniški sistem)? Kakšna je projektna temperatura za radiatorje?

uredilo bitje berghaus
Povezava do prispevka
berghaus reče pred 3 minutami:

 

Žal delilnih sistemov ne poznam, nikoli se nisem srečaval z njim. Boste imeli dvostopenjsko TČ? Kakšen sistem? Zrak-voda, zemlja-voda....?

Veš da niti ne vem kaj je razlika med navadno in dvostopenjsko, nisem nikoli gledal tega, tko da ti ne znam zdej odgovorit. Sistem pa bo zrak-voda.

Povezava do prispevka

Prodajalci jih imenujejo visokotemperaturne toplotne črpalke.

 

Toplotne črpalke izkoriščajo toploto iz okolja (iz zemlje, zraka ali podtalne vode), ki se pretvori v energijo za ogrevanje vaše hiše oziroma stanovanja. Po namenu ločimo visokotemperaturne in nizkotemperaturne toplotne črpalke. Visokotemperaturne so posebej zasnovane za radiatorje in visoke temperature vode v ogrevalnem sistemu. Primerne so za starejše in slabše izolirane objekte.

 

Povezava do prispevka
berghaus reče pred 4 urami:

Prodajalci jih imenujejo visokotemperaturne toplotne črpalke.

 

Toplotne črpalke izkoriščajo toploto iz okolja (iz zemlje, zraka ali podtalne vode), ki se pretvori v energijo za ogrevanje vaše hiše oziroma stanovanja. Po namenu ločimo visokotemperaturne in nizkotemperaturne toplotne črpalke. Visokotemperaturne so posebej zasnovane za radiatorje in visoke temperature vode v ogrevalnem sistemu. Primerne so za starejše in slabše izolirane objekte.

 

Aaaa ja. V planu smo imeli dat visokotemperaturno ja. Ker smo mislili da je treba, zdej pa ko sta bila dva monterja tu na ogledu in po informacijah, ki smo jim dali so rekli da ne bi potrebovali visokotemperaturne, ker že navadne od določenih (Tudi Mitsubishi) gredo že do 60C, kar je za radiatorje dovolj. Tiste visokotemperaturne gredo tudi do 80, ampak tudi sedaj ko imamo peč na plin se greje voda do 60C, tako da je to dovolj.

Povezava do prispevka
Death reče pred 2 urama:

To se vidi na napravi.

 

Drži, regulator na napravi.

 

@Skynetz nisem tako prepričan kot tvoja montažerja. Predvsem bi rabil bolj točne projektne temperature. 60 v radiatorje pri koliko stopinjah zunanje? Poleg tega se bo ogrevalo dve stanovanjski enoti, kako velik zalogovnik, planirana poraba sanitarne vode, torej število članov gospodinjstva. Kakšen je stavbni ovoj, debelina kape in navsezadnje lokacija. Zna biti precej dela za nizkotemperaturno, ne glede na njeno moč. Seveda, odvisno od podatkov za zgornja vprašanja. Predvidevam, da montažerja poznata situacijo v detajle.

 

Imej v mislih, da je 60 stopinj za nizkotemperaturno TČ ekstremno področje. Sploh ko zunaj pade pod minus 10, takrat ko največ rabiš.

 

Moj mi je napovedal letno porabo na 10 evrov natančno.

uredilo bitje berghaus
Povezava do prispevka
berghaus reče pred 47 minutami:

 

Drži, regulator na napravi.

 

@Skynetz nisem tako prepričan kot tvoja montažerja. Predvsem bi rabil bolj točne projektne temperature. 60 v radiatorje pri koliko stopinjah zunanje? Poleg tega se bo ogrevalo dve stanovanjski enoti, kako velik zalogovnik, planirana poraba sanitarne vode, torej število članov gospodinjstva. Kakšen je stavbni ovoj, debelina kape in navsezadnje lokacija. Zna biti precej dela za nizkotemperaturno, ne glede na njeno moč. Seveda, odvisno od podatkov za zgornja vprašanja. Predvidevam, da montažerja poznata situacijo v detajle.

 

Imej v mislih, da je 60 stopinj za nizkotemperaturno TČ ekstremno področje. Sploh ko zunaj pade pod minus 10, takrat ko največ rabiš.

 

Moj mi je napovedal letno porabo na 10 evrov natančno.

Sem iz obale, tako da tu ni nikoli nekega ekstremnega mraza. Že minus je redko, kaj šele -10. Zalogovnik +-200l. Zaenkrat smo 4 v bajti. Stavbni ovoj - ni ga. Pride pa 14cm izolacija, ker manj zaradi eko sklada ne sme bit.

Povezava do prispevka

Jaz tudi dvomim tole..ne reče se brezveze nizkotemperaturna...pa upoštevaj, da moč je moč z grelci..če imaš npr. tč  z grelno močjo 7,6 kW kot jaz..ona dela s cca 2,3 kW..če je pa premraz in ne sfolga, pa prižge še grelce 6 kW in izkoristek oz. cop ne igra takrat več vloge, ker je podobno kot če bi se na kaloriferje grel.. ;)

Povezava do prispevka
Skynetz reče pred 3 urami:

Sem iz obale, tako da tu ni nikoli nekega ekstremnega mraza. Že minus je redko, kaj šele -10. Zalogovnik +-200l. Zaenkrat smo 4 v bajti. Stavbni ovoj - ni ga. Pride pa 14cm izolacija, ker manj zaradi eko sklada ne sme bit.

 

berghaus reče pred 4 urami:

Kakšen je stavbni ovoj, debelina kape in navsezadnje lokacija.

 

Vidiš, že zgolj en parameter precej spremeni situacijo, kot na primer tvoja lokacija. Tu se potem lahko strinjam z montažerji, projektna temperatura 60 stopinj je vsaj po mojem mnenju zgornja, res skrajna točka. Kar pomeni, da jo boš dosegal cca 2-3 krat na leto? Kolikokrat na zimo morate naviti radiatorje na 60 stopinj?

 

Edit: ta podatek ne bo pomagal, ker še ne poznaš obnašanja s 14 cm ovoja.......dang. Z dobro izolacijo boste lahko daleč od 60 v radiatorje.

uredilo bitje berghaus
Povezava do prispevka

Glede plesni; meni je pomagala barva z apnom, mislm da tud neki jubol. Prej je na tej steni bla celostenska omara, sam sem jo odstranu, ker je zadaj blo vse plesnivo. Zdej mam nizko z luknjami, tako da na sami steni ni težav. Se mi je pa to zimo (po dveh letih) spet pojavila plesen v kotih, ko je bilo kakšen teden ali dva ful vlažno. Ko je zunaj dež, mi skoči vlažnost notri na 70+, nisem kupil razvlažilca, ker ne prodajajo nobenega pametnega in poceni. Sem pošprical s cloxom in obrisal, zdaj je spet ok. 

Povezava do prispevka
berghaus reče Dne, 21. 1. 2022 at 21:58:

 

 

Vidiš, že zgolj en parameter precej spremeni situacijo, kot na primer tvoja lokacija. Tu se potem lahko strinjam z montažerji, projektna temperatura 60 stopinj je vsaj po mojem mnenju zgornja, res skrajna točka. Kar pomeni, da jo boš dosegal cca 2-3 krat na leto? Kolikokrat na zimo morate naviti radiatorje na 60 stopinj?

 

Edit: ta podatek ne bo pomagal, ker še ne poznaš obnašanja s 14 cm ovoja.......dang. Z dobro izolacijo boste lahko daleč od 60 v radiatorje.

Ja sej mi smo mislili dat toplotno pred izolacijo, ampak po tem ko bodo menjana okna. Zdej pa nevem več če je to dobra ideja al ne, mogoče bi morali na koncu dat, sicer pol izgubiš nekaj pri ekoskladu.

 

Drugače ne vem če je v radiatorjih voda dejansko 60C, kot sem razumel se voda greje na 60C, zdej kolko pride po radiatorjih je drugo vprašanje. Zdej je tako, da je termostat v eni sobi v hiši, tako da predvidevam, da se voda ogreje na 60C vsakič ko pade temperaturo pri termostatu pod določeno. 

Lunco reče pred 18 urami:

Glede plesni; meni je pomagala barva z apnom, mislm da tud neki jubol. Prej je na tej steni bla celostenska omara, sam sem jo odstranu, ker je zadaj blo vse plesnivo. Zdej mam nizko z luknjami, tako da na sami steni ni težav. Se mi je pa to zimo (po dveh letih) spet pojavila plesen v kotih, ko je bilo kakšen teden ali dva ful vlažno. Ko je zunaj dež, mi skoči vlažnost notri na 70+, nisem kupil razvlažilca, ker ne prodajajo nobenega pametnega in poceni. Sem pošprical s cloxom in obrisal, zdaj je spet ok. 

Ja imaš Jubol barvo in Jubolin izravnalno maso. Jaz sem dal 2 sloja Jubolina, potem pa še prepleskal z Jubolom. Oboje ima nekaj izolativne vrednosti v sebi. Razvlaževalce dela Zibro dobre, so pa +- 200€.

Povezava do prispevka
Death reče Dne, 21. 1. 2022 at 15:05:

To se vidi na napravi.

 

berghaus reče Dne, 21. 1. 2022 at 17:57:

Drži, regulator na napravi.

 

Domnevam da je govora o notranji enoti TC, torej znotraj  sistema kjer se nastavlja krivulja, tempratura vode ipd. 

 

Sem cez vikend mal pogledal menije ampak nisem nasel nic taksnega, je mozno, da je to pod servisnim menijem (kamor nimam dostopa)?

 

Me res matra firbec kok je razlike.

 

Mitsubishi Ecodan.

Povezava do prispevka
Smoki reče Dne, 24. 1. 2022 at 8:19:

Kamor nimam dostopa)?

 

Googlaj za svojo enoto, ponavadi je kombinacija pritiska večih gumbov. Mora biti nekje tudi tabela funkcij, da se znaš muvat po meniju. 

 

Kaj več ti trenutno ne morem pomagati, ker sem v bolnici. 

Povezava do prispevka
berghaus reče pred 1 uro:

 

Googlaj za svojo enoto, ponavadi je kombinacija pritiska večih gumbov. Mora biti nekje tudi tabela funkcij, da se znaš muvat po meniju. 

 

Kaj več ti trenutno ne morem pomagati, ker sem v bolnici. 

 

Hvala, hitro in popolno okrevanje ti zelim!

Povezava do prispevka
  • 1 mesec kasneje...

Obujam staro temo nazaj :D 

 

Zdej sem se lotil praznjenja stanovanja za prenovo, verjetno se bomo odločili za Kronoterm Adapt, ker naj bi bila malo tišja od japonskih.

 

Hkrati pa zdej razmišljam tudi o prezračevanju - lokalnih rekuperatorjih.

 

Imate kakšne izkušnje z lokalnimi in ne centralnimi?

Povezava do prispevka
Skynetz reče pred 15 minutami:

Obujam staro temo nazaj :D 

 

Zdej sem se lotil praznjenja stanovanja za prenovo, verjetno se bomo odločili za Kronoterm Adapt, ker naj bi bila malo tišja od japonskih.

 

Hkrati pa zdej razmišljam tudi o prezračevanju - lokalnih rekuperatorjih.

 

Imate kakšne izkušnje z lokalnimi in ne centralnimi?

Če greš vse znova bi jaz res razmislil o centralnem. Sploh če imaš strope dovolj visoke da daš čez knauf da prekriješ cevi.

Povezava do prispevka

Ne bom si delal še dodatnega stroška s spuščanjem stropa, bo že dovolj drugih stroškov :D 

 

Sicer pa mislim da je centralni sistem nekajkrat dražji od lokalnih, če se prav spomnim. Pa malo me skrbi tudi vzdrževanje tistega. Če se ti notri začne nabirat vlaga al plesen al karkoli lahko samo vse cevi zamenjaš.

Drugače pa bi ga lahko namontiral na podstrešje, pa potem iz podstrešja vrtal v vsako sobo dol luknjo.

Povezava do prispevka
Skynetz reče pred 7 minutami:

Ne bom si delal še dodatnega stroška s spuščanjem stropa, bo že dovolj drugih stroškov :D 

 

Sicer pa mislim da je centralni sistem nekajkrat dražji od lokalnih, če se prav spomnim. Pa malo me skrbi tudi vzdrževanje tistega. Če se ti notri začne nabirat vlaga al plesen al karkoli lahko samo vse cevi zamenjaš.

Drugače pa bi ga lahko namontiral na podstrešje, pa potem iz podstrešja vrtal v vsako sobo dol luknjo.

v 4 letih uporabe nisem videl sledu vlage nikjer znotraj ventilacije (razen tam, kjer je narejen odtok za vsak slučaj), seveda pa mora biti stvar ustrezno narejena. Poleg tega so mi vsi svetovali, da naj ga vzamem z rekuperacijo vlage, ker ti lahko pozimi stanovanje preveč izsuši. Definitivno je centralno prezračevanje z rekuperacijo dražje, vendar ima tudi boljše izkoristke in odstranjevanje delcev.

Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.

×
×
  • Ustvari novo...