Skoči na vsebino

Jedrska energija


Sudat

Jedrska energija  

117 glasov

  1. 1. Jedrska energija je:

    • Prihodnost - potrebujemo vsaj še JEK2.
      111
    • V redu tako kot je - ne gradimo novih, ne zapiramo JEK.
      5
    • Slaba, takoj zapret še to kar imamo.
      1


Priporočeni prispevki

Enterprise reče Dne, 21. 1. 2022 at 18:38:

avstrijci so tradicionalno zeleno-moteni, imajo dokoncano jedrsko elektrarno in so imel kekci pred odprtjem referendum, ki je sel cez, tako da je niso nikdar zagnali.

in to je blo 1978, pred cernobilom. https://en.wikipedia.org/wiki/Zwentendorf_Nuclear_Power_Plant


argument je da bi jih itak zaprtje danes stalo vec kot postavitev

 

so bodo kar fejst pizdili ce bo kdaj nek2

Povezava do prispevka

Mimogrede, recikliranje vetrnic, baterij in sončnih panelov ni več tak problem, kot se dela iz njega. Verjamem pa, da sektor pesti ista težava kot drugod: da se zanaša na socializirane eksternalije in da ni ničesar sorodnega proizvajalčevi razširjeni odgovornosti, kar bi cene spravilo bližje pravim.

Povezava do prispevka
osis reče pred 16 urami:

mi komaj za par kg odpadkov iz IJS, ki niso visoko radioaktivni najdemo rešitve in se iščejo neke boarhole variante, ti pa vidiš da s kar tisoč kubiki ne bi bilo problema.

 

in ja ... vsi vemo koliko onesnaženja prinese izdelava panelov, koliko pa prinese izdelava ustreznega plutonija ali urana? 

bistveno vec, ker je jedrska energije izjemno energetsko gosta, kar pomeni da moras bistveno manj narudarit itd. napram ostalim.

Povezava do prispevka
Enterprise reče pred 13 minutami:

bistveno vec, ker je jedrska energije izjemno energetsko gosta, kar pomeni da moras bistveno manj narudarit itd. napram ostalim.

No... procesi ti niso povsem jasni... Samo za začetek:

 

https://web.evs.anl.gov/uranium/mgmtuses/overview/mgmtover5.cfm

 

to je pač neuporaben uran, ki ostane pri procesu bogatitve. Pa če zanemarim koliko kemije je potrebno že prej.

 

Povezava do prispevka

Ja, in koliko od tega urana v ZDA je nastalo zaradi vojaškega programa, kjer je potrebna obogatitev v bistveno večjem obsegu?

 

Pa še vedno nisi podal nobene alternative, ki bi bila boljša kot jedrska.

 

osis reče Dne, 22. 1. 2022 at 8:28:

to je neumna izjava. Za termoelektrarno lahko računaš koliko smrti povzroči, ker imaš večje delce in vrednosti s katerimi lahko računaš, ker jih zaznavaš + malce več izkušenj imamo z njimi. Ko je tisti oblak radiacije iz černobila prišel čez ne vem kak del evrope je zih povzročil nekaj smrti ampak na res dolg rok. V neposredni bližini je povzročil precej rojstev deformiranih otrok in potem verjetno še generacije raka. Ampak če sledimo enteprise logiki, je to itak problem drugih generacij. Če je radiacija tako ne nevarna zakaj pa imajo vse osebe, ki delajo z njo toliko več dnevov dopusta, rednejše preglede in zakaj se res ukvarjamo z varnostjo. Pošljemo en firmo v Avstrijo, pa razstavi eno NE in jo pripelje sem.

 

Dokler NE obratujejo kot morajo, potem ni problema. Samo ko pa ne, se pa vsi ukvarjamo al smemo zdej solato jest al ne.

Za termoelektrarno lahko zračunaš število smrti lih ene tok natančno, kot jedrska ob nesreči. Sploh ker nimamo pojma koliko deformacij otrok in raka povzročijo, kje so šele smrti, ki so bolj posredne zaradi vpliva na okolje.

Pa osebe, ki delajo z radiacijo imajo več dopusta, ker so si to pač izpogajali (sej tudi folk k dela z MRI ima več dopusta, pa to nima veze z radiacijo, razen da oboje pokriva specializacija radiologija). Velika histerija okoli radiacije pomaga. Pretirani varnostni ukrepi so pa itak zlobirani s strani drugih energetskih sfer, in nimajo kaj veliko veze z racionalnostjo.

Pa kako točno je pri drugih virih energije kako drugače kot "problem drugih generacij"? Vetrnice se ne reciklirajo. Termoelektrarne precej uničijo okolje. Hidroelektrarne pojebejo celotno biosfero v svoji okolici (in v primeru nesreče lahko povzročijo bistveno večjo smrtnost kot so jo dosedanje jedrske nesreče). O sončnih panelih itak ni vredno govort....

Povezava do prispevka
nimious reče pred 1 uro:

Ja, in koliko od tega urana v ZDA je nastalo zaradi vojaškega programa, kjer je potrebna obogatitev v bistveno večjem obsegu?

 

Pa še vedno nisi podal nobene alternative, ki bi bila boljša kot jedrska.

 

Za termoelektrarno lahko zračunaš število smrti lih ene tok natančno, kot jedrska ob nesreči. Sploh ker nimamo pojma koliko deformacij otrok in raka povzročijo, kje so šele smrti, ki so bolj posredne zaradi vpliva na okolje.

Pa osebe, ki delajo z radiacijo imajo več dopusta, ker so si to pač izpogajali (sej tudi folk k dela z MRI ima več dopusta, pa to nima veze z radiacijo, razen da oboje pokriva specializacija radiologija). Velika histerija okoli radiacije pomaga. Pretirani varnostni ukrepi so pa itak zlobirani s strani drugih energetskih sfer, in nimajo kaj veliko veze z racionalnostjo.

Pa kako točno je pri drugih virih energije kako drugače kot "problem drugih generacij"? Vetrnice se ne reciklirajo. Termoelektrarne precej uničijo okolje. Hidroelektrarne pojebejo celotno biosfero v svoji okolici (in v primeru nesreče lahko povzročijo bistveno večjo smrtnost kot so jo dosedanje jedrske nesreče). O sončnih panelih itak ni vredno govort....

 

Navedek

Nisem proti jedrski energiji, ker je to trenutno naša edina alternativa, samo zavedati se pa je potrebno, kaj prinaša.

 

 

Več dopusta dobiš glede na oceno ogroženosti tvojega delovnega mesta, prav tako kot pri delu s kemikalijami, patogeni, kremenom,... tako da si tole malo falil.

 

Hidro elektrarne recimo niso problem naslednjih generacij in so glede vsega povsem varne, če so ustrezno zasnovane. Tudi kar se vplivov na okolje tiče je zadeva precej manjša kot v ostalih primerih.

 

 

 

Povezava do prispevka

Kako nevarne so nuklearke? 350-krat manj kot premog, dvakrat bolj kot vetrnice

Kljub negativnemu odnosu javnosti do jedrske energije so nuklearne elektrarne statistično gledano 350-krat varnejše od termoelektrarn in približno dvakrat nevarnejše kot vetrne elektrarne. Pomembneje od izbire med nuklearkami in obnovljivimi viri energije je torej čimprejšnje opuščanje fosilnih goriv.

Urška Rus
24. januar 2022 00:00
24. januar 2022 0:02
Predviden čas branja: 7 min
 
 
 
Pri odločanju o tem, na katere vire energije se bomo zanašali v prihodnje in katere bi morali opustiti, so ključni podatki, kateri viri energije so najbolj škodljivi za nas in za prihodnje generacije. Splošno znano je, da učinki kurjenja fosilnih goriv terjajo neprimerljivo več smrtnih žrtev kot raba novejših obnovljivih virov energije. A kje na tej lestvici so jedrske elektrarne? Kolikšno tveganje prinaša uporaba biomase in zemeljskega plina? Je mogoče to tveganje izraziti s številkami?

Raziskovalci znanstvenega portala Our World in Data so poiskali odgovore na ta vprašanja. Avtorica prispevka dr. Hannah Ritchie, tudi vodja raziskav na portalu, je pri tem izhajala iz treh kategorij možnih negativnih posledic posameznih energijskih virov. Prva je onesnaženje zraka, ki letno terja okoli pet milijonov smrtnih žrtev, zlasti zaradi kurjenja fosilnih goriv in biomase (na primer lesa in blata). Druga kategorija so nesreče, pri čemer so vključene nesreče pri rudarjenju in črpanju goriv (premoga, urana, redkih kovin, nafte in plina) ter nesreče, ki se zgodijo pri transportu surovin in infrastrukture ali pri gradnji in delovanju elektrarne. Zadnja kategorija so emisije toplogrednih plinov, ki so glavni dejavnik podnebnih sprememb.

Avtorica je na podlagi teh tveganj pripravila dve primerjavi. Najprej je vire energije primerjala glede na varnost, in sicer na osnovi števila smrtnih žrtev na teravatno uro proizvedene elektrike za posamezen vir energije. Nato je vire energije primerjala še glede na izpuste toplogrednih plinov. V tem prispevku izpostavljamo zlasti prvo primerjavo, primerjavo varnosti virov energije, sicer pa sta obe primerjavi razkrili zelo podobne rezultate.

Stran s fosilnimi gorivi

Primerjava varnosti energijskih virov je pokazala, da daleč največ smrti povzroča kurjenje premoga s 24,6 smrti na teravatno uro elektrike in nafte z 18,4 smrti na teravatno uro elektrike. Jedrska energija in obnovljivi viri energije so bistveno varnejši. Jedrske elektrarne terjajo 0,07 smrtne žrtve, vetrne elektrarne 0,04 smrtne žrtve, hidroelektrarne 0,02 in prav tako sončne elektrarne 0,02 smrtne žrtve na teravatno uro elektrike.

Očitno je torej, da imajo vsi viri energije določene negativne učinke, vendar so razlike med njimi enormne. Dr. Hannah Ritchie, vodja raziskav pri Our World in Data, kot ključno sporočilo primerjave izpostavlja, da so fosilna goriva glede na vse tri kategorije možnih negativnih posledic najbolj nevarna, medtem ko so jedrska energija in obnovljivi viri energije neprimerljivo varnejši in čistejši. »Z vidika podnebnih sprememb in zdravja ljudi ni tako pomembno, ali se odločimo za jedrsko energijo ali obnovljive vire energije, ampak je pomembneje, da se nehamo zanašati na fosilna goriva,« je navedla.

So nuklearke res tako varne?

Kljub temu verjetno marsikoga preseneti velik razkorak med varnostjo fosilnih goriv in jedrske energije. Proizvodnja elektrike iz premoga je namreč glede na primerjavo Our World in Data približno 350-krat bolj nevarna kot iz jedrske energije, proizvodnja elektrike iz plina pa 40-krat bolj nevarna. Prav tako je glede na slab sloves jedrskih elektrarn zanimivo, da je njihova varnost statistično gledano zelo blizu obnovljivim virom energije, zlasti vetrnim elektrarnam. Kako je to mogoče?

»To je za mnoge ljudi presenetljivo, saj v spominu večine izstopata dve pomembni jedrski nesreči v zgodovini: Černobil in Fukušima,« navaja dr. Ritchiejeva. V posebnem prispevku o nesrečah v Černobilu in Fukušimi priznava, da potencialno tveganje pri uporabi jedrske energije seveda obstaja, vendar je jedrska energija kljub dvema tragičnima nesrečama povzročila mnogo manj smrti kot fosilna goriva, zaradi katerih vsako leto umre na milijone ljudi. »Pomembna razlika pri tem je, da se jedrsko tveganje v splošnem nanaša na posamezne dogodke z majhno verjetnostjo in velikim vplivom, medtem ko vplivi onesnaženja zraka (zaradi uporabe fosilnih goriv, op. p.) učinkujejo kot neprestano zdravstveno tveganje v ozadju,« poudarja Hannah Ritchie.

Res je tudi, da za nesreči v Černobilu in Fukušimi obstaja več različnih ocen o številu smrtnih žrtev. Za primer Černobila na primer ocene segajo vse od 4000 do 60.000 smrti po vsej Evropi, pri čemer Ritchiejeva sledi konservativnejši oceni Svetovne zdravstvene organizacije (4000 žrtev), ki pa je po navedbah znanstvenega odbora Združenih narodov za učinke jedrskega sevanja denimo prav tako previsoka.

 

2022-01-23-viri-web__print.jpg

 

Ali so vetrnice nevarne?

Podatki, uporabljeni v primerjavi Our World in Data, imajo seveda tudi pomanjkljivosti. Podatki o nesrečah zaradi uporabe obnovljivih virov energije in nukleark izhajajo iz študije dr. Benjamina Sovacoola in sodelavcev iz leta 2016, pri čemer pa ni soglasja o tem, katere incidente je smiselno označiti kot nesrečo zaradi določene energetske tehnologije. Na primer: v bazo podatkov so avtorji vključili smrti zaradi incidenta, ko je med gradbenim preizkusom pri proizvodnji solarnih panelov počil rezervoar za vodo. Kot poudarja dr. Ritchiejeva, pri tem ni konsenza, ali je treba takšne smrti v proizvodnji ali dobavni verigi pripisati uporabi sončnih elektrarn. Takšna nesoglasja lahko privedejo do težav pri primerljivosti podatkov. Druga težava je, da so avtorji podatke večinoma pridobivali iz poročil v angleškem jeziku ali poročil, ki so bila prevedena v angleški jezik. Za nuklearke in obnovljive vire energije so torej lahko številke po mnenju dr. Ritchiejeve rahlo precenjene ali podcenjene, kar otežuje natančno primerjavo med njimi, vendar pa je, kot pravi, malo verjetno, da je položaj teh tehnologij v resnici bistveno drugačen.

V splošnem Sovacool in sodelavci ugotavljajo, da so med jedrskimi in obnovljivimi viri energije nesreče najpogostejše prav pri vetrnicah. Kljub temu pa gre, kot poudarjajo, večinoma za nesreče, ki terjajo razmeroma malo smrtnih žrtev. Našteli so denimo le 12 nesreč, pri katerih je umrla več kot ena oseba. Približno polico evidentiranih nesreč je povzročil požar ali napaka na turbinski lopatici, med drugimi razlogi za nesreče pa so na primer nevihte, težave pri vzdrževanju (primeri, ko so delavci padli iz turbin) in zlonamernost prebivalcev, ki so neavtorizirano vstopili v območje vetrne elektrarne. Kot enega izmed možnih dejavnikov za pogostost vetrnih elektrarn avtorji študije sicer izpostavljajo tudi dejstvo, da so mnoge vetrne elektrarne (nasprotno na primer od jedrskih elektrarn) ponekod postavljene v neposredno bližino bivališč. Ker so vetrne turbine na očeh prebivalcev in okoljevarstvenikov, ki so jim pogosto tudi nenaklonjeni, je po ocenah avtorjev možno, da so nesreče zaradi vetrnih elektrarn v primerjavi z drugimi tudi bolje dokumentirane.

Kateri viri energije so najčistejši?

Če različne vire energije primerjamo z vidika izpustov toplogrednih plinov, je rezultat podoben kot pri varnosti virov energije. Najbolj umazana sta premog in nafta. Premog povzroča 273-krat več izpustov, nafta pa 240-krat več kot jedrska energija. Premogu in nafti sledita zemeljski plin, ki je z vidika vpliva na podnebne spremembe 163-krat slabši kot jedrska energija, in biomasa, ki je glede na vrsto goriva od 77-krat do 26-krat slabša kot jedrska energija. Nekoliko višje na tej lestvici je tudi hidroenergija, ki je približno 11-krat slabša kot jedrska. Najčistejše so sončne, vetrne in jedrske elektrarne (v tem vrstnem redu).

image.gif

Povezava do prispevka
Death reče pred 3 urami:

Hidro elektrarne recimo niso problem naslednjih generacij in so glede vsega povsem varne, če so ustrezno zasnovane. Tudi kar se vplivov na okolje tiče je zadeva precej manjša kot v ostalih primerih.

izjemno loaded trditev

niso problem naslednjih generacij ker ze danasnje generacije prizadanejo ogromne zajezitve?

vpliv je precej manjsi? po katerem merilu tocno? bistveno manjsa hidroelektrarna zavzame ogromno prostora ze samo z jezom, da ne govorimo o poplavljenem obmocju

 

 

Povezava do prispevka
Enterprise reče pred 1 uro:

izjemno loaded trditev

niso problem naslednjih generacij ker ze danasnje generacije prizadanejo ogromne zajezitve?

vpliv je precej manjsi? po katerem merilu tocno? bistveno manjsa hidroelektrarna zavzame ogromno prostora ze samo z jezom, da ne govorimo o poplavljenem obmocju

 

 

Ker lahko vedno narediš "green field" dekomisijo, medtem ko pri TE in JE to zelo težko. S tem da so pač nekateri odpadki večni ali skoraj večni.

Povezava do prispevka

Valda se jih da reciklirati. Kot prvo večina mase odpade na kovine, z vlakni pa tudi znamo delati — isto kot npr. pri recikliranju čolnov ali drugih tako imenovanih FRP (fiber reinforced plastics) kompozitov.

Povezava do prispevka

Najprej disclaimer - nisem šel vseh postov brat v detajle, tako da bom verjetno ponovil kaj, kar je bilo že napisano.

 

Kliknil sem "ne gradimo novih, ne zapiramo JEK", vendar s tem mislim izključno jedrske elektrarne na uran. Če bi se po kakem čudežu začele po svetu gradit JE na torij, pol pa sem team "samo gasa". Nekdo je tukaj že omenil, da je do komercialnih torijskih reaktorjev še vsaj par desetletij, samo pol ne vem, a ste še kaj debatirali, zakaj je temu tako.

 

Pred časom sem na to temo gledal spodnji video, kjer je eden izmed glavnih razlogov razložen na 2:58.

 

 

Težava je v tem, da so stranski produkti torija neuporabni za nuklearna orožja, medtem ko stranski produkti urana so, zato so se v šestdesetih letih prejšnjega tisočletja raje usmerili v uran kot gorivo in poleg dobivali še fajn eksploziv za nukice. Čeprav smo relativno daleč od hladne vojne, pa ta težava velja tudi še danes. Država z nuklearnim arzenalom, ki bi se odločila za uporabo torija namesto urana, bi bila tako čez čas prisiljena ali v nakup tujega urana za vzdrževanje jedrskega orožja ali pa v postopno odpravo svojega jedrskega orožja; fat chance, da se bo kaj takega zgodilo v Ameriki, Kitajski ali Rusiji v naslednjih 50-ih letih (posledično pa še Franciji, japonski, Nemčiji itd.).

 

Še en dober point v prid uporabi jedrske energije (upam da torijske) je v spodnjem videu na 11:05; zaradi tega bi si tudi želel napredek v to smer.

 

 

Povezava do prispevka
bainit reče pred 15 urami:

največ zalog torija je v indiji afaik, tako da bo v prihodnosti najbrž zelo aktualen tam

okoli leta 2050 https://en.wikipedia.org/wiki/India's_three-stage_nuclear_power_programme

30 let za tem bodo v evropi že fuzijske elektrarne hehe

fuzijske bodo uspesne ce bo nekako industriji uspelo zelene, ki so neracionalni, prepricati da je to nekaj povsem drugacnega kot jedrska, ceprav ni, niti iz varnostnega vidika (ceprav to ni tak problem, ampak dopovej to neracionalnim)

 

in ko bo ta problem resen (in dvomim, da bo), mora bit resen se problem cene, kjer je fuzija v slabsem polozaju zaradi kompleksnosti (raznim sanjaskim mini-fusion-reactor startupom navkljub, SMR reaktorji so se vedno dost enostavnejsi in majo potencial bit dejansko poceni)

Povezava do prispevka

Fuzijske bodo uspešne, ko bo enkrat razvita tehnologija, zeleni nimajo nič zraven — sploh v tej čisto razvojni fazi. Bolj so varne, odpadkov pa ne rešijo, saj so samo druge sorte (ne gorivo). V stotih letih, ko bo enkrat do tega prišlo, bo mogoče na voljo tudi kakšna boljša geometrija ali containment proces, najbrž se pa radioaktivnim odpadkov ne da izognit. Ampak tudi to ni problem, dokler osnove kot sta učinkovitost in ekonomika ne štimata.

Povezava do prispevka
nimious reče Dne, 23. 1. 2022 at 16:25:

Pa ko smo že pri vetrnicah. Le te majo neko svojo življensko dobo. In kaj po tem ko se ta izteče? Kaj točno bomo z njimi naredili? Navsezadnje so narejene iz precej nerazgradljivih polimerov. A to pa ni problem, ki ga ustvarjamo prihodnim generacijam?

28085540-8294057-image-a-4_1588793478933

Povezava do prispevka

V teoriji naj bi se krila iz fiberglassa mlela in potem dodajala v razne gradbene materiale, ampak v praksi so pa pretrda in se totalno ne splača.

Zato jih zakopavajo oz kar pustijo kjer padejo.

In isto se bo zgodilo z odsluženimi solarnimi paneli, nihče ne bo hotel predelovati tega.

 

Povezava do prispevka

Nah, v Evropi se take stvari zaenkrat večinoma kurijo, pardon, energetsko predelajo. Pri nas je npr. prepovedano odlaganje, ker ima plastika preveliko kalorično vrednost. Ločevanje odpadkov po rušitvah bo čez dve leti obvezno, ugibal pa bi, da so že zdaj stroški odstranitve del obveznega decomissioning plana, ki ga rabiš za obratovanje, če ne že prej.

Povezava do prispevka

''Lahko da niso krivi le kuponi'' Kva to kar neki traparije govori? Ravno kuponi so krivi, da TEŠ dela z izgubo. TEŠ plačuje že 96 milijonov evrov na leto, samo za te kurčeve kupone. 

 

Pol ko pa nadaljuješ pa vidiš da prodaja ''zeleno'' energijo. Model sanja, da so sončne elekrtrarne ful boljše ker proizvajajo cenejšo elektriko kot pa TEŠ in JEK. Jao, kera budala. Dejmo pozabit, da sončna elektrarna prizvaja elektriko samo nekaj ur dnevno pa še to je pol odvisno od vremena. Vzame samo najboljši del sončne elektrarne, na vse ostalo pa pozabi.

 

Rad bi videl hišo, ki ima sončne celice na strehi in pokrije bojler, velike gospodinske aparate, plus vse ostale elektronske naprave po bajti, gretje prostorov pozimi (TČ), delavnico v kleti in za transport. Ni šans!

 

Sončne celice so super, če živiš nekje 'off the  the grid'. Da si filaš elektronske naprave, TV pa hladilnik. 

Povezava do prispevka

TEŠ6 dela izgube tudi zato, ker je bil preplačan in slabo zgrajen. Če bi najboljši premog kuril in imeli 100% delovanje, ne pridemo optimalno skoz.

 

Sej članek je res PR za zeleno energijo, toda tole glede kontrole omrežja mi je pa zanimiva misel. 

Povezava do prispevka

Kar računi, da je TEŠ plačeval po 60 milijonov na leto, ko so bili kuponi še poceni. TEŠ je delal po 30 milijonov dobička, kljub kupovanju kuponov, ampak brez velikih vzdrževalnih del. Ko pa pride leto ko morajo investirat (popravilo/remont) se jim pa vse podre, ker gre večina denarja za kupone. Torej se jim sploh ne nabere dovolj denarja za redno vzdrževanje. V 10 letih so morali plačat več kot pol milijarde evrov, ki bi ga drugače sami imeli in bi s tem denarjem z lahkoto vzdrževali elektrarno in z dobičkom poslovali.

 

Stvar bi lahko rešili tako, da bi povečal ceno štroma (ampak na srečo se to ne dela) ali pa da bi nehali plačevali za kupone. Itak je ta 'green deal' itak en strel v lastno koleno. Neki si jebemo energijo, da bomo ustavili takoimenovane klimatske spremembe.

 

Razvite države itak porizvedejo samo 23% letnih CO2 izpustov. Če gledaš kako raste nivo CO2, vidiš da raste približno za 3 delce (ppm) na leto. Torej če vse razvite države postanejo že danes CO2 nevtralne pomeni, da se bo rast za 23% manjša. Torej bi CO2 nivo rastel za ''samo'' 2,31 delca na leto.

 

OK, CO2 nivo pred industrijsko revolucijo je bil 280 ppm. Danes je 420. Torej smo ravno na polovici podvojitve (280+140=420). Če bo CO2 rastel z 3 delci na leto, bomo prišli do podvojene vrednosti v 47 letih. Če pa vse razvite države postanejo CO2 nevtralne že ta trenutek, bi CO2 nivo rastel z 2,31 delci na leto. Torej bi do podvojitve rabili 61 let.

 

Razlika med 'business as usual' in nemogočim čudežom je samo 14 let. Za kurčevih 14 let razlike mečemo stran ogromne količine denarja in resorsov. 

 

In kar bo najbolj pomembno, da bomo že čez 50 let videli koliko imajo klimatski znanstveniki res prav. Po njihovo se bo globalna temperatura, z podvojitvijo CO2, dvignila za 3 do 5°C. Torej, moramo v naslednjih 50 letih videti dvig globalne temperature za vsaj 2 do 4°C.

Res pa je, da bolj ko se bližamo podvojitvi. bolj manjšajo dvig globalne temperature ob podvojitvi. Mislim, da je ta nova predikcija samo še 1,5 do 3°C.

 

Grem se stavit, da bo čez 50 let in z CO2 nivojem nad 560 ppm, globalna temperatura ista kot danes, če ne celo manjša.

 

 

Za zanimivost. Včasih je razlika v nivoju CO2 za 100 delcev pomenilo razliko med poledenitvijo in otoplitvijo (če gre verjeti, da nivo CO2 regulira globalno temperaturo).

 

Does the CO2 level rise precede or follow the temperature rise? - Quora

 

Zdaj smo povečali CO2 nivo za celih 140 ppm, pa se lokalna temperatura na tečajih niti sličajno ni dvignila za 8 do 14°C. Po podatkih se je za enih 3°C max, pri postaji Vostok. Na obrobjih Antarktike pa sploh ni nobene rasti temperatur.

 

 

Nič, čez par desetletij se bo res videlo koliko so nas klimatski znanstveniki nategnili.

uredilo bitje Wallux
  • Račka +1 1
  • Trol 2
Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.

×
×
  • Ustvari novo...