Hosta

Sem ja. Bal sem se, da bo roman s precej bolj neoprijemljivo vsebino, pa kar nazorno vodi skozi določene miselne procese. Pa ravno bralec/bralka poglavja so tekoca zgodba, ki je jasno podlaga za razglabljanja o drugih zadevah. Lej se javim ko se mal preberem.

Ok, fair point. Ma saj zgodbe v resnici ni tako malo, tudi modernistična struktura ne dela knjige posebej nerazumljive ali težke. Ne vem, saj mi je jasno, katerih dilem in tematik se dotika skozi te "vaje", ki jih podaja iz poglavja v poglavje, ampak me ne pretrese prav dosti vse skupaj. Mogoče nisem v pravem momentu, malo bom še vztrajal, potem se pa kdaj drugič vrnem in bo mogoče drugače. Priznavam, da verjetno marsičesa ne zaznam in me je precej pritegnila spremna beseda in še kakšne drugi viri interpretacije... Bomo videli.

Quotam ker sem ravno na polovici in tudi sprašujem - sezula zakaj? Meni tako begajo misli ko berem, sem površen?

A vas kaj zmrazi ob misli, da bi na neki točki v prihodnosti ostali brez možnosti piratiziranja e-knjig? Mogoče grem zdaj hoardat epube, da se pomirim.

Da ne bo na koncu dober marketing za povprečno novico. Upam da se vseeno malo nahajpam in se spomnim v živo spremljat

@daljinec Ajde daj mi malo insighta preden gledam, sicer je odziv kar dober.

Kako bi primerjal kazahstan/kirgizijo/gruzijo? Mogoče v relaciji do Poljske, vsaj nekaj da mi je oprijemljiva točka

Zanimiv simptom (ali pa tudi ne); veliko nas veliko bere, ampak knjižni sejem pa očitno ni nek zanimiv topik in nimamo kaj za povedat Veseli me OP navdušenje, lepo se mej pa podeli kakšen vtis vsaj v smislu primerjave CD/GR

Fak dosti si videl v enem tednu To mi je res taka oko božajoča estetika, betonski brutalizem, pa puščavske barve, pa dozidave na dozidave na dozidave, res ena sama ljudska umetnost. Pa dobro oko imaš za detajle, res si ujel zanimive stvari na fotke. A to je bil samo turistični obisk al kaj bolj konceptualnega? Gruzija mi je drgač top 3 destinacij, zaradi katerih bi mi blo vredno zapustit domači zapeček, ampak kaj ko sem razvajena pičkica in mi grejo na kurac čučavci in stres tujega okolja

LOL s temi razprodajanji, tega pa nisem navajen pri nas Sem mal gledal pa tuhtal, pizdil čez cene, šel pogledat za Depeche Mode cene, isto vse ene nabito v nedogled, pa še razprodano. A ste prfukneni, človek bi rabil kakšen dan ali dva da pogoltne tako odločitev, a vi pa vse pokupte da je razprodano..

@jlpktnstMZdj mam xps položen pa premal placa za optimalen estrih. Saj nekako sem si naredil v glavi plan kako bomo to rešil in jutr poberem stran 10cm in 2 cm xps, umaknem 2cm pa dam nazaj desetko s pofrezanimj utori za cevi. Estrih bo tako na 75% površine debel 7cm, na 25% pa 5 cm. Zdj sm že nekako prespal to in bo jutr zlaufalo. Vodovodarju niti ne mislm neki javljat, mi bo že nekak ratalo dokončat do četrtka, pššššt.

Hja, saj pišeš bolj ali manj tisto, kar nekako vem... Je jasno kaj bi bilo treba naredit, da je narejeno tako kot je prav... Eh. Fora je, da je od izoteka do končnega tlaka sem mel točno 21 cm na razpolago, torej placa zadosti. Potem pa kje dva sloja izoteka, pa kakšna neravnina in je kar tak šit ratal, nisem pričakoval. Evo slika najbolj kritičnega dela. Itak ob robu. Ker se vrata odpirajo ven, bi bil tukaj končni tlak lahko na 7.5 cm. Škoda, da je še dopoldne, malo moram prespat to in potem v sredo očitno odpovedat vodovodarja in tlake. Hepi hepi.

Jaz sem pri baterijskih vrtalnikih kar velik fan Lidl/Hofer robe. Čeprav mi gre na k. njihov batmobil dizajn, je treba priznat da so robustni. Za kakšno luknjo v steno naredit bo tudi, čeprav se za to potem bolje obnese poceni udarni električni vrtalnik, torej s kablom. Ampak men je kot moč precej bolj pomembno kvalitetno ohišje in ročaji. Iz te perspektive - v zadnjem času sem uporabljal tri baterijske vrtalnike 1) 10 let star Hitachi, narejen res ubijalsko dobro. Še vedno dela, samo baterije imam nove. 2) Lidl batmobil baterijski, narejen tako kot Hitachi, ampak kakšnih 10% debelejši in večji. 3) Vstopni model Makite, velika in precej bolj občutljiva na udarce. Jaz imam pa eno klasično težav z višinami tlakov. Summoning @berghaus pa še koga Za tlake in keramiko in sistemske na 12cm XPS je bilo predvidenih 9 cm - 2cm sistemske (brez izolacije), 5cm estrih, 2cm keramika. Zdaj z malo neravnin levo desno tu in tam je prostora manj, recimo od 7,5-9 cm. Estrih bi bil potem nekje debel 5 cm, na kakšnem kvadratnem metru tu in tam pa verjetno samo 3,5 cm. Kaj zdaj? XPS pulit ven in tam 2cm tanjšega mi itak ne diši, ker je to kar velik zajeb.

@Herniernehaj se zdaj ven metat Hvala zaenkrat, zadnjič sem se s trikratno prekinitvijo prebijal čez Zupanovo Komedijo človeškega tkiva in je blo kar stresno, pa sem zmogel brez tebe. Mogoče je bilo tudi koristno. Te pocukam za rokav, ko si naložim kaj poglobljenega.

Hjoooj ta biblos, al pa če bi imeli možnost podaljševanja izposoje, še rajši pa zaračunavanje zamudnin. Ni lepšega, kot ko se v soboto zjutraj uležeš na kavč z bralnikom v roki in ti je knjiga potekla. + bonus: ne najdeš kabla za priklop

Zrihtal, oziroma morm samo še zgornji sloj zalimat, torej to, kar je v ravnini fasade. Kritična mesta sem potem našel še na ene parih mestih po fasadi - ni blo druge, kot da sem uporabil 3cm XPS namesto 4cm. Ni bla glih najljubša rešitev, ampak je pa vsaj ravnina zdaj lepo ujeta in vogali tud. Prva stranica, ki sem se je lotu, sem bil še zelo natančen Zdaj pa v sosednjem objektu s stiroporjem različnih debelih ravnam tla, kjer je razlike 10 cm. Po sredi je bil nekakšen jarek nekoč zabetoniran, zdaj se grem pa sestavljanko z 1,2,3,4 cm stiroporjem

Ma slovenski trg eknjig je očitno kot ribištvo pa ovčjereja, na robu med življenjem in smrtjo Pač zdi se mi, da res ne funkcionira, ni konkurence, ni ponudbe in očitno ne zadost povpraševanja. Ker to od emke je abnormalen vic. Al pa cena tiskane 23,00, e-knjiga pa 19,90.

No zdaj ni ravno, da bomo odkrili kaj novega Biblosu lahko marsikaj zamerimo, ampak bi rekel da je Beletrina pri nas edina sposobna takšnega projekta. Odsotnost konkretnih knjig, ki jih naštevaš je sicer kar dober argument, ampak osebno imam relativno dobre izkušnje s slovenskimi e-knjigami. Oziroma tako bom rekel, preko e-knjig je možno raziskovati slovensko mainstream knjižno založništvo, ker se hitro dodaja knjige, ki so v nekem momentu v knjižnicah priljubljene. Posebno kompleksna literatura to ni, ampak iz tega jaz sklepam, da e-izdaja vseeno ni tako poceni. Do nje pridejo res večinoma samo bolj izpostavljeni naslovi. Za slovenskega Witcherja pa si itak ne predstavljam, da bi lahko imel pozitivno balanco, ni šans da bi tvegali še z digitalizacijo.

Ok, pol ta paket tud ni nek sveti gral. Malo tesnobe doživljam, 95% berem mayerial, ki ga ni problem dobit digitalno oz. me ne moti angleščina, kaj naj pa zdaj... Tapravo knjigo bo treba v roke vzet

Kakšno je kaj stanje z leposlovnimi e-knjižnimi klasiki v slovenščini? Predvsem fantaziram o kakšnih Karamazovih/Karenini in podobnem špehu v e-obliki, ampak to so mokre sanje, a ne? Format mi ni važen, bolj teoretično poizvedujem. Oz. bi že lotil se nekako kvalitetno pretvorit v epub, če bi našel pdf ali karkoli... Zdi se mi tudi, da je nekoč obstajal nek partis/dropbox link s kupom knjig v slovenščini... kaj je blo zares notri pa zdaj nimam pojma.

O Zupanu nisem vedel kaj veliko, potem sem pred parimi meseci na TV ujel malo Nasvidenje v naslednji vojni, si malo prebral o njemu. Lik me je kar pritegnil, k delu me še ni potegnilo Potem sem pa na biblosu naključno našel tole knjigo, ki me je prepričala bolj ali manj zgolj z naslovom in opisom, da gre za avtobiografske zapise od mladosti do druge svetovne vojne. Zdaj me je pa tako notri potegnilo, da težko razložim, kako to da imajo njegovi zapisi tako pomirjujoč učinek name. Knjiga ima 600+ strani, popisuje življenje v Ljubljani v 20ih, 30ih, 40ih letih (kavarne, kartanje za denar, kurbe), nekaj njegovih pobegov po svetu in predvsem en kup blodenj o potrebi po pisanju, sovraštvu do pisanja, o fuku s pretepanjem in fuku brez pretepanja, o sadizmu, mazohizmu, tesnobi ob politični nestanovitnosti. Pisanje je večinoma zelo intenzivno, občasno se v mojih očeh malo izgubi, potem pa spet pride nazaj s kakšnim prav pretresljivim filozofiranjem o življenju in odnosih. Ko začneš brat, je občutek kot da bi se priklopil na nek miselni tok neznane osebe. Jezik je tudi lep. Vsekakor priporočam, jaz se moram na vsakih par strani kar ustavit, ker mi da toliko za mislit. Zdaj se prebijam čez zadnjo tretjino knjige, ampak me sploh ni strah, da bi se lahko zaključila medlo ali impotentno ali kakorkoli nevredno do zdaj prebranega materiala. Pet zvezdic, petkica, ful kjut, ni da ni, verjetno zapisana v moj spomin za dolga leta.

A je kakšen praktik, ki bi svetoval kako tole najlepše izpeljat - lepim xps na temelj in cokel. Na cokel pride 2x2cm xps položen horizontalno, na temelj pod njim pa 4cm xps, plošče vertikalno. Cca 20 cm se prekrivajo. Med fasado in temeljem je predviden 4m zob, ampak problem mam z lovljenjem zgornje ravnine: zgoraj (med rumenimi fasadnimi ploščami in coklom) je zob cca 5cm, spodaj (med coklom in temeljem) pa max 4. Z 2x2cm XPS in vmesnim purpenom bo težko dobit ravnino s fasadno ploščo. Lahko bi dal 1x4cm, kar mi ne diši zarad toplotnih mostov na stiku. Del temelja ma izotek zaradi popravljanja v treh slojih, tako da tudi tukaj ni glih neki placa in bi spodnja plošča na preklopu z cokel xps rinila plošče navzven. Čez pride samo še fasada, kar tud ni več kot 1cm in ni glih da bi z debelejšo fasado lahko reševal ravnino.

Ponavadi se naredi izliv na vrhu cisterne. Če je cisterna vkopana, se pri vrhu spelje ven cev in v odtok/narediš ponikalnico .

+ prosim slika sosednjih grobov, družba ni nepomembna

Nimam kakšnih izjemnih kontribucij razen očitnih, bi pa kot učinkovit app izpostavil 4chan reader. Odkar je 4chan spremenil captcho, je sicer precej neuporabnen in se ne da odgovarjat, ampak je z izjemo tega lep primer učinkovitega programiranja. Boarde si sam razporejaš in vklapljaš, navigacija po temah je instinktivna, shranjuješ fajle, zgodovino maš,... Brez vsake navlake, sami plusi. Je pa to srednja žalost zdaj, ko ni objavljanja. Kul bi bil tak app za mn3. Druga srednja žalost je daily counter. Uporabljal sem ga dve leti za beleženje vse možne dnevne/službene statistike, ob menjavi telefona pa ugotovil, da ga ni več v play storu. Sem se jebal en teden z apkji, pisal (nekemo noname) razvijalcu, ki je to delal, pa nič. Nemogoče spravit apk na nov android 11 telefon, fuuuu. Pa isto, genialen app brez vse navlake - enostavni števci, kjer si dodajal enote +1, izvoz v excell in predvsem avtomatsko risanje vseh možnih grafov; dnevnih, tedenskih, mesečnih, lifetime. Več števcev na enem grafu, vsi skupaj, vsak posamezno.