Skoči na vsebino

Vrtičkarji


Priporočeni prispevki

Polži......

 

Tole verjetno že marsikdo pozna, zato mi ni jasno, zakaj noben tega ni že omenil. Ali pa sem spregledal. Za meni podobne, tale informacija.

 

Obstaja 100%, humana zaščita za vaše vrtove pred polži, vsaj za tiste, ki imate kakršnekoli dvignjene grede. Rešitev je tok stupidno enostavna, da glava peče. Kje mi to prej ni padlo na pamet....

 

Elektrifikacija gred preko 9V baterije. Ker so polži izredno občutljivi, je to perfect varianta za odganjanje teh požeruhov. Ena baterija lahko poganja množico gred in zdrži celo sezono. Izredno enostavno se da predelati tudi obično solarno vrtno lučko, za tiste, ki imajo radi light show na svojih vrtičkih.

 

 

 

Povezava do prispevka
Lunco reče pred 12 urami:

@Adam Velkavrh kok so globoki kosi lesa? A je uporabna zadeva - npr. če je mokro? Zgleda zelo cute. 

 

jaz mam nacelom dost ploska "kolseca drevesa", tam nekje 5cm maks ce je. Drsi niti ne, je pa res da nisem testiral v neki mokrem vremenu, ker vmes ko sestavljas pot, treses cez zagovino, da zapolni vse te spranje med kolesci. edin kar bi naredu je, da skopljes minimalen kanal na predvideni poti par cm, mas se neki uporabne zemlje, pa zacrtano potko

 

dost je odvisno kaksno drevo mas, jaz sem uporabu taka ze mal razpadajoca, ker mam nekak v teoriji plan, da bo ta potka strohnela v par letih (vec al manj sekanci efekt) pa pol novo cez narest, tist na sliki, so sam res lepa okrogla debla pa se to razlicnih velikosti.

 

 

LP

 

 

Povezava do prispevka
zasledovalec reče pred 2 urama:

A notr premikate cilije ponoc ta tedn? Sm mislu, da bo ene 10 usaj ponoc, pa sm presadu sadike v lonce cez vikend, zdej je pa punim mrzlo ponoc (7-8 stopinj).

 

Ne. Imam na gredi v rastlinjaku.

 

Škodi zagotovo ne.

uredilo bitje Mrhovinar
Povezava do prispevka
Lunco reče Dne, 25. 5. 2020 at 0:48:

Skoraj na vseh rastlinah pa imava infestacijo fungus gnats (ne poznam slovenskega imena). Sestra je nabavila te rumene pasti in so se v dobri meri polovile. Zdaj izsušuje zemljo povsod, zgornji del bo verjetno pol pošpricala z nečim. Mislim, da je največji problem bil, da nova zemlja ob presajanju ni bila sterilna. To sem slučajno videl pri Jeffu, da jo najprej rad polije z vrelo vodo.

 

 

 

Biokill bo rešil to, pošpricaj po zemlji.

Povezava do prispevka

Vikend v duhu vrtičkanja, včeraj opravil drugi premet kompostnika, ko je iz sobotnih 64 stopinj počasi zlezel pod 60 stopinj. 

 

 

IMG_20200529_162315.jpg

 

 

Potem preštihali proste gredice, poflancali solato, deloma zastrli proti polžem.

 

 

IMG_20200531_184452.jpg

IMG_20200531_153730.jpg

 

 

Naredil še dva kompostnika, zdaj smo pripravljeni za jesen.

 

 

IMG_20200531_184535.jpg

IMG_20200531_184519.jpg

uredilo bitje berghaus
Povezava do prispevka

Saint, takole nekako je plan pri nas, brez avtomatskega namakanja, trenutno v iskanju macesnovih plohov, če ne bo nič cenovno primernega bom delal iz svojega hrasta.

 

Hosta, skupno bo minimalno 18 dni, potem gre počivati. Sestavil pa sem ga takole:  Zadevo sestavlja del že predelanega komposta, fermentacija iz organkota, potem pa si v slojih sledijo ogljikovi in dušikovi deli, po kmečko travni odkos, dekorativna slama, mulčeno zeleno listje in vejevje, ščepec javorjevega žaganja in vmesni posipi bokashija.

 

Jeseni bo večino rjavega dela nadomestilo odpadlo listje, dušikov del pa kavna usedlina. Takrat bom razširil kompostnike na maksimalne premere.

Povezava do prispevka

Torej 12 dan, tretje obračanje.

 

Odstraniš mrežo, dobiš velik mafin:

 

IMG_20200604_162637.thumb.jpg.7ea494b8dbe281db9078857ff4a63aef.jpg

 

Sredica praktično nerazpoznavna, razpadla. Edina strukturna stvar je slama na vrhu, ki je bila dodana 4 dni nazaj in par koščkov kartona ob robu, prav tako dodan 4 dni nazaj:

 

IMG_20200604_163200.thumb.jpg.300fb91ca4ca6841c0c01dc4387db491.jpg

 

Sprva poberem obrobo, ki se najmanj predela in jo vstavim v novo kopico kot sredinski del. Vse skupaj vzame 10-15 minut:

 

IMG_20200604_165606.thumb.jpg.16944c1d8e0f27b00cb1543f7331d16c.jpg

 

Termometer v kopico, ta mi bo dal vedeti, če sem kaj zafrknil. Začenši s 40 stopinjami, bom videl kje bo čez 24 ur:

 

IMG_20200604_165542.thumb.jpg.ed29bb7c9e26d588742c77cf4c8377c1.jpg

 

V nedeljo 4. premet in nato v sredo 5. premet. Če bo po petem premetu še vedno držal temperaturo, bom nadaljeval, v nasprotnem primeru je porabil zaloge za termofilne bakterije in ga lahko vskladiščim za uporabo.

 

So far so good.

 

  • Račka +1 1
  • Na jagodo +1 1
Povezava do prispevka

Sej iskreno povedano največ zaradi nejevere. Nimam nobenega znanja iz vrtnarjenja, "kompostiramo" pa že odkar smo v hiši in ko sem nekje zasledil, da imaš lahko kompost, uporaben za vdelavo v vrt v treh tednih sem si rekel samo ja veš de. In pol še tipo vtakne roko v kompostni kup in se opeče. Kao.

 

Ok, ne zgolj zaradi nejevere, okoli sebe imam ogromne količine travnega odkosa in suhega listja v neomejenih količinah. Glede na to, da smo končno vzpostavili vrt, ki ima izredno slabo, glineno zemljo in bi potreboval dokaj hitro velike količine predelanega komposta, sem si rekel, kaj če bi poizkusil. Plus stroški za izdelavo mrežnega komposta so smešno nizki. In če zadeva dejansko pije vodo, bi bila to idealna rešitev, đabe material, prostora je več kot dovolj, vložek je večinoma delo, ki mi dogaja......mah kar težko za verjeti. 

 

Zaradi tega sem se poizkusa lotil malce bolj konkretno. Naš klasični "odvrzi in pusti" kompostnik je bolj kot ne zbiralnik smradu in pocarije in predvsem prepočasen za količine, ki jih potrebujem.

 

In ne bom lagal, presenetilo me je. Ja, v tem času sem že pregledal nekaj video materiala izdelave vročega kompostnika in približno spoznal cake, prav tako naletel na kopico "daj to notri", "tega ne smeš dati notri", "premeči vsake tri dni", "ne smeš premetavati na tri dni", "pokrij", "ne smeš pokriti"......pač klasika pri youtuberjih. Skoraj garant sem bil, da bom kaj zaštrikal. Še danes nisem čisto prepričan, da bo popolnoma ratalo :D

 

Tisti, ki razturate ta segment se zdajle verjetno mahate po čelu :lol:

 

Vseeno, zadeva resnično deluje, imeti skoraj 70 stopinj v kopici trave in slame, po desetih dnevih ne prepoznati strukture in predsem ne zagiftat sosedov, vsaj zame manjši mind blown. Ampak ok, bom raje počakal do konca, predno pokljukam tole avanturco. Prejle zjutraj smo bili že na 55 stopinjah.

 

Zdaj sem v lovu za lesom za izdelavo dvignjenih gred ter cca parimi kubiki lesnih sekancev.

 

Trenutna revšna:

 

IMG_20200603_193309.thumb.jpg.79986f63974c421e0f7de53172e96b1e.jpg

 

Edit: 24 ur po premetu smo na 60 stopinjah. 

uredilo bitje berghaus
Povezava do prispevka

4. premet fertik.

 

Hosta, Robi in Tjaša, čeprav je nekdo v tej temi njun kanal Vrt obilja označil z low energy. Sam se s tem ne strinjam, sta kratka in jedrnata, polna informacij. Za nas ostarele počasne poslušalce zakon, sam ne maram klovnskih posnetkov, po možnosti s kazanjem več fuflje, kot dejanskih uporabnih informacij.

 

https://www.youtube.com/channel/UCsZ9_j7tgOafXVDcLeVrf5w

 

Drugi na tem spisku je Aljaž Plankl, ki na trenutke deluje hipijevsko, a z veliko ljubezni do vrtnarjenja in takisto veliko informacijami. 

 

https://www.youtube.com/channel/UCw6vlGRc2LH4FRf533yaRuQ

 

Marsikaj uporabnega tudi na Zelenem svetu:

 

https://www.youtube.com/channel/UCp0d7rZ7mdol3ULfoMhO8Fg/videos

 

Robi, Tjaša in Aljaž bazirata vrtnarjenje z zastiranjem v močni podpori komposta, brez prekopavanja. Torej nič štihanja. Njihovi vrtovi govorijo sami zase.

Povezava do prispevka

Res je, zadeva je že na počivanju. V sredo, po petem premetu temperatura ni presegla 42 stopinj, plus opazil sem, da kompostni kup na veliko zasedajo deževniki. Kup bo zdaj odležal pod cerado, z občasnim zračenjem in namakanjem.

 

Jutri pripravljam novega, čas je za košnjo. In brez skrbi, ne bom več flodral strani s tem :lol:

 

Zanimiva izkušnja, vsaj zame.

Povezava do prispevka

Cirka 4 samokolnice komposta, predvidoma za eno dvignjeno gredo, 6 gred je planirano na 6x7 metrov skupne površine. Recimo 4 samokolnice v enem odkosu, kosi se vsake 3 tedne, cca 6 sezonskih odkosov, lani jih je bilo več. Samo s odkosnim kompostom bi načeloma pokril potrebe za tak mali vrt. 

 

Mi že postaja jasno, da bo treba skupaj vrčti neke vrste kompostno postajo, ker zna z jesenskim projektom polnjenja košar, do spomladi kup precej narasti.

 

Jutri štartam novo rundo, zopet testno, tokrat bo rjavi material večinsko mulčen karton. Bojda se super obnese, živi bili pa videli :)

 

IMG_20200612_192927.thumb.jpg.03fc90af1144b2158c0c946a7a33f82c.jpg

 

 

IMG_20200612_193658.thumb.jpg.499e95859755cb05e6e9f661b463b47b.jpg

Povezava do prispevka

Par vprašanj:

- s čim melješ listje?

- se ti ljubi nardit eno skico plasti?

- kolk velik travnik kosiš, da dobiš zadostno količino trave?

- kak link do navodil?

- kje dobiš javorjevo žagovino in s katero drugo jo lahko nadomestiš?

- kolk se je treba držat tega urnika premetavanja? Lahko kak dan kasneje/prej?

Povezava do prispevka

Vse mulčim s kosilnico. Tudi jutrišnji karton bomo sprva narezal na manjše kose, pol grem s kosilnico čez. Kosilnica ima zadaj košaro, kjer se mulčenje nabira, zadevo samo vsipneš potem v kompostnik.

 

Ne rabiš skice, dobesedno delaš plast rjavo (ogljik: karton, žaganje, slama, papir.....) nato plast zeleno (dušik: travni odkos, sveže listje, kavna usedlina, kuhinjski odpadki.....). Recept je ponavadi tak, vidiš koliko imaš zelenega in koliko rjavega. Cilj je, da iz vsebine narediš čimveč plasti, ne da zgolj zmečeš vse rjavo, potem pa gor vse zeleno. Caka je v čimbolj premešanem. Ergo bom jaz jutri delal po malce drugačnem scenariju, vse bom vrgel skupaj, potem pa vse premetal, da bo vse zmešano med sabo.

 

Za vroči kompost so pomembne 4 stvari, rjavo, zeleno, voda in kisik. Na veliko se promovira razmerje med rjavim in zelenim, sto ljudi, sto razmerij, jaz sem enostavno mešal cca 1:1. Mogoče celo več zelenega. Pomembno je, da vmes močiš z vodo, kup mora biti pred pokrivanjem (kar tudi ni nujno) namočen, a ne toliko, da se voda cedi. Pač vlažen.

 

Trave imam na voljo cca 200 kvadratov. A kot sem omenil, ni nujno da je trava, lahko je karkoli "zelenega". Sam sem se naprimer dogovoril z dvema lokaloma da mi hranijo kavno usedlino in jo imam že cca 20 litrov, je izredno bogata z dušikom, močnejše od travnega odkosa. Kot je naprimer žaganje najmočnejša rjava substanca, celo v razmerju 400/500:1. Če boš dal naprimer en del žaganja in en del trave se ne bo zgodilo skoraj nič, ker bo dušik cuznilo ama takoj. Zato lahko žaganje samo najdeš še po letih popolnoma nerazgrajeno. Sam imam ob delavnici en kupček žaganja, čisto na prostem, katerega sem sipnil iz sesalnih filtrov stroja za oblanje pred 4 leti. Ko umakneš zgornjih pol cm sloja, je spodaj ama popolnoma nedotaknjeno.

 

Tabela razmerij izgleda nekako takole z najpogostejšimi kompostnimi sestavinami:

 

Compost%20CN%20Ratio.PNG

 

Če loviš idealno razmerje 30:1 (ogljik:dušik) si čisto enostavno zapomni da ne pretiravaj naprimer z žagovino, papirjem ali pa mulčeno slamo. Ker ti bo prehitro pokurilo dušik v zelenem delu. Drugače to ne pomeni nič strašnega, pač vse skupaj bo dlje trajalo in mogoče ne boš dosegel najvišjih temperatur, ki so pomebne da v kopici pobije vso plevelno semenje. Meni je uspelo več kot teden dni držati 66 stopinj, rekel bi, da sem na uč čisto ok zadel razmerje, pobilo pa vsega garant ne bo, ob robu naprimer ni tako visoka temperatura, je zgolj v jedru. To je tudi en od razlogov, da premetavaš kup, a ne najpomembnejši.

 

Vsa navodila sem pobral iz Youtuba, pod naslovom hot composting. Pregledal kopico tega, pobral ven najbolj smiselne stvari in poizkusil. Evo, deluje ko ata na mamo. Jezi me to, ker sem leta kosil in ne vedel kam s to travo, kompost smo pa kupovali, ker je tisti v stoječem hladnem kompostniku neuporaben za sobne lončnice (smrdeč počasen anaerobni poc). 

 

Žagovino dobim od oblanja, imam manjšo mizarsko delavnico. In skoraj nima veze katero žaganje je, razen naprimer orehovo in kostanjevo, kostanj vsebuje tanin, oreh pa recimo juglon, ki zavira rast drugih rastlin.

 

Urnik premetavanja........termometer je tvoj najboljši prijatelj. Torej temperatura. In vonj, seveda. Jaz nisem šljivil večino nasvetov, ker so varirali od vsake dva dni (ja pa kaj še) do enkrat na teden. V nekem posnetku sem našel nasvet, naj enostavno spremljamo temperaturo. Ker se bo dogajalo, da bo enkrat držalo konstantno temperaturo celi teden, drugič pa bo ta začela padati po dveh treh dneh. Torej, padec temperature pomeni, da se je začelo nekaj čudnega dogajati v kupu. Lahko je zmanjkalo vode, lahko kisika, ta dva sta najbolj pogosta razloga, seveda, če si vsaj približno ujel razmerje rjavo zeleno. 

 

Pri meni se je to res iskazalo kot naboljši pokazatelj. Celi teden je 66 stopinj, potem pa naslednji dan pade na 55, še dan kasneje na 50. Torej, premetati da nafilaš kisik in po potrebi zaliti, če je postalo vse skupaj presuho. Pogledaš dan po premetu, spet lepih 60 ali več.

 

Tam nekje okoli 15 dneva pa kljub premetu temperatura ne dosega več takih ekstremov, indikator, da sta se ogljik in dušik že skoraj pofočkala. Zadnje dva dni je imela kopica samo še 40-45 stopinj, torej se je ohlajala. Čas, da se jo da počivati in nafilati z deževniki. 

 

Poglej si videe, če te pa še kaj zanima, kar na dan z vprašanji.

 

 

Povezava do prispevka

Včeraj zastavil novo rundo, tokrat poizkusno s kartonom. S kartonom zaradi tega, ker je te navlake nebroj, trenutno pa primanjkuje suhega listja. 

 

Seckanje kartona na manjše kose:

 

IMG_20200613_092148.thumb.jpg.f5343f0dea96e99a8c1b6fd5d6ce7ae4.jpg

 

Mulčenje s kosilnico:

 

IMG_20200613_104428.thumb.jpg.ff36530438fa9f01867b76875ebfc2fa.jpg

 

Slojenje v kompostnik:

 

IMG_20200613_130834.thumb.jpg.96f2303c0d5169d2a277162b582a383c.jpg

 

Ni mi čisto jasno v čem je keč, ampak v tej rundi je bilo travnega odkosa neprimerno več kot prejšnjič, čeprav sem takrat kosil višjo travo. Tokrat 16 kosilniških košar, prejšnjič 10. Ugibamo, da je fora v gostoti.

 

Komaj komaj sem vse skupaj spravil v mrežo s premerom malce manj od enega metra. 

 

IMG_20200613_155554_(1).thumb.jpg.c0fe4f1e0d1927aedfd68509f5a4d8e9.jpg

 

Štartamo s 25 stopinjami, ker sem zalival z vodo obogateno z izcedkom iz Organkota, pričakujem, da bo kvota termofilnih bakterij skokovito narasla.

 

IMG_20200613_161450.thumb.jpg.f3630d8c15e58d8556cfa3945c968992.jpg

 

Večerno meditiranje ob hladnem pivu:

 

IMG_20200613_204752.thumb.jpg.6c84eeb616720d215ddd2d22eb7cb7b9.jpg

 

12 ur kasneje, danes zjutraj, predviden posed materiala:

 

IMG_20200614_080839.thumb.jpg.264370e3d4db377b5003114fe76b9829.jpg

 

Ter konkreten poskok temperature:

 

IMG_20200614_080957.thumb.jpg.8e09af77e4bc2c262048f3217b9f17da.jpg

 

V tem trenutku, manj kot 24 ur kasneje, smo na 63 stopinjah, kar je malce zaskrbljujoče, ker si res ne želim presegati 70 stopinj, to namreč pomeni, da moram kopico odkriti in začeti hladiti.

 

Verjetno ne bi smel sem in tja sipniti žaganja. Bom videl kako se bo tole razpletlo.

Povezava do prispevka

Evo, midva z ženico se ravno pogovarjava, kje bi dobila dovolj odkosa (imava namreč vrt v vrtičkarskem društvu, kjer so vrtovi 1m narazen), da bi zaštartal nek podoben projekt.

Lani sem navozil 4m3 komposta od šampinjonov na cca. 100m2, ki se je noro dobro obnesel in še tudi letos neverjetno dobro uspeva, ampak je to jebeno daleč za vozit, ter konec dneva se samo skipaš (če si sam seveda), zato bi pripravil takšne koše in za naslednje leto mogoče uspel pripravit cca. 2m3 komposta, kar bi bilo dovolj za vzdrževanje kondicije gred.

Povezava do prispevka

Plan je vsaj po mojem mnenju čisto proper, ker je zadeva res enostavna. Travni odkos mislim da ne bo problem, če boš malce nažical folk, ki ima probleme z njim, oziroma ga meče stran. Enostavno se zmeni, da ko bodo kosili te pokličejo, vržeš v bag in odpelješ. Jaz do letos nisem vedel kam naj z njim in sem se s sosedom dogovoril, da ga sipam na rob njegove parcele, kot zastirko pred robidovjem.

 

Malce več dela je samo pri pripravi kopice, premetavanje pa je stvar 15-20 minut in šibaš dalje.

 

Velja pa eno opozorilo, voda. V tale moj drugi kup je šlo 100 litrov vode, pa že deluje suho, vsaj ob straneh, ko pogledaš čez mrežo. Zaradi tega ga jaz pokrivam s folijo, da ostane čimveč vlage v kopici. Če imaš vodo kje ob kompostu je zakon, če je nimaš se jo boš kar navozil. Zadeva mora biti namočena. Pri stotih litrih, ki so šli v kup okoli njega ni niti kapljice, suho ko poper.

 

Drugače pa stanje pred pol ure, stvar se še poseda, prihaja v bistvu v idealne proporcije, temperatura pa me skrbi, še vedno raste:

 

IMG_20200614_141100.thumb.jpg.c02431f4fa26bd74bf5cad53855459da.jpg

 

IMG_20200614_141035.thumb.jpg.c2fe2222517435dfb295632ac2d9131b.jpg

 

:huh:

 

 

Povezava do prispevka

A lahko mal razložiš al linkaš kemijsko in fizikalno plat zgodbe? Kaj se sploh dogaja? Kaj dobiš ven? Zakaj raste temperatura? Zakaj je problem, če je previsoka? Etc. 

 

Drgač pa ful zanimivo, keep em coming.

 

Jst sm pa kontaktiral permakulturno društvo Slovenije in so mi dal kontakt od enega lokalca, ki je pripravljen mal pomagat pri tabornikom nam zaštartat nek tak vrt. Mamo tudi en del parcele, ki je še popolnoma zaraščen (tudi drevesa, predvsem akacije) in se bova srečala, da mi malo svetuje kaj pa kako. Bom probal čimveč podokumentirat in nalimam kej sem.

uredilo bitje Lunco
Povezava do prispevka

@Lunco, tukaj imaš vse razloženo, korak za korakom:

 

https://deepgreenpermaculture.com/diy-instructions/hot-compost-composting-in-18-days/

 

Hot composting method, the Berkeley method, developed by the University of California, Berkley, is a fast, efficient, high-temperature, composting technique which will produce high quality compost in 18 days.

 

Še kemično (biološko) ozadje kompostiranja:

 

https://www.livescience.com/63559-composting.html

 

V osnovi gre za mikrobiološko izmenjavo z izrabo kemičnih komponent kompostnega kupa, kjer mezofilne bakterije, ki so začele biološko razgradnjo materiala, nadomestijo termofilne bakterije in ko rečem nadomestijo, pomeni da dobesedno zavzamejo kup, od tu lahko pride do presežka temperature, stranski produkt njihove razgradnje proteinov, maščob in ogljikovih hidratov je namreč toplota. Višina temperature označuje njihovo dejavnost.

 

Večina omenja idealno temperaturo do 65 stopinj, višja temperatura od te je lahko previsoka celo za termofilne bakterije. Opisuje se, da previsoka temperatura zdesetka te bakterije, kup se posledično začne hitro ohlajati in prehajati v anaerobno (odsotnost kisika) stopnjo, začne gniti. 70 stopinj naj bi bila kritična temperatura, v kar pa sedaj malce dvomim. 

 

Prvič zaradi tega, ker nekateri poročajo o popolnoma normalnem delovanju celo pri 77 stopinjah, drugič zaradi tega, ker že 4 dan vzdržujem 72 stopinj v kupu. V torek sem kup premetal, dodal precej ogljikovega (rjavega) dela, ki ga v soboto pri izdelavi kopice nisem imel na voljo, ga s premetom ohladil na 50 stopinj, vendar je bil v 12 urah nazaj na 72 stopinjah, odčitano tudi danes zjutraj. Popoldne me zopet čaka premet.

 

V torek sem premetal tudi prvi kup, ki je na počivanju. Postaja črn, je rahlo kepast, ker sem delal malce premokrega, in je nabit z deževniki, dobesedno. Nima popolnoma nobenega smrada, vonj spominja na gozdno prst. Zadeva definitivno deluje, v kar niti nisem dvomil, sem pa dvomil v hitrost. Glede na to, da je bilo v kup dodano veliko gospodinjskih odpadkov, s citrusi vred, jajčnimi lupinami, v kupu ne moreš določiti nobene strukture. 

 

Moje presenečenje sloni na dolgoletnem hladnem kompostiranju, kjer so mi iz komposta, starega dve leti še vedno leteli ven olupki, žaganje in citrusi. Tukaj ni nič, nada. In žaganje! Žaganje ima izredno veliko razmerje ogljik:dušik (500:1) in se razgrajuje silno počasi. V hladnem kompostu ti pade iz kupa po letu ali dveh praktično nespremenjen. Tu, v tej metodi pa deluje kot gorivo.

 

V naslednji stopnji, ko termofilnim bakterijam začne zmanjkovati elementov za predelavo, se začne kup ohlajati in zopet ga prevzamejo mezofilne bakterije. Kup poselijo tudi vsi ostali organizmi, najopaznejši med njimi deževniki, hroščki, gljive........

 

Kakorkoli že, na zgornjih dveh linkih boš dobil praktično vso teorijo kompostiranja, v posnetkih na netu pa še dejansko sliko izvedbe te teorije.

 

Meni osebno je največji problem pri vzpostavi vrta predstavljal prav kompost. Že dolgo nazaj sem bil seznanjen s tem, da je temelj dobrega vrta kvalitetna prst, njena dobra osnova pa kompost. Veliko njega. Naša trenutna prst na vrtu je facepalm......ilovica, organsko izredno uborna. Vzel sem v zakup, da smo letos zgolj vzpostavili vrt, naslednje leto pa gremo ful force v kvaliteto, ne zgolj "da imamo". Ker se jebem zdaj na polno z zbitostjo, ni nobene vodne kumulative, rastline se bolj borijo, kot uspevajo, plevela je ubi bože in še in še in še.

 

Letos se obškarpa vrt (bilo že prej v planu), naročenih je 10 kubikov kvalitetne zemlje, ki se bo mešala s humusom, izdelal bom dvignjene grede (prej smo sanjali visoke), naročil bom dva kubika lesnih sekancev (zastirka potk med gredami), in izdelal, upam vsaj, čimveč komposta. V načrtu, ki ga tukaj omenjam, je hitro jasno, da hladno, klasično kompostiranje odpade kot knof od gat. Alternativa je bila nakup le tega, dokler nisem pobrskal in našel sistem vročega kompostiranja, videl, da imam surovin na voljo v neomejenih količinah in žilico raziskovanja, v bistvu win win situacija. Predno sem se zavedal sem ugotovil, da je permakultura beseda za to, kar si želim, počnem in hočem v svojem vrtu. 

 

Obvezno dokumentiraj in javljaj!!!!

 

 

uredilo bitje berghaus
Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...