Istvan

Kje kupujete namizne igre? Muller? Črna luknja? Ali preko spleta (in tvegate poškodovano embalažo)?

Ne. To bomo gledali julija, ko prideta zadnja dva chapterja.

71 pravi IMDB

https://letmegooglethat.com/?q=best+buy+phone+up+to+400+eur

Nisem še končal, ampak sem prebral nekje, da je dosti kratka, par uric cca..

Prodam obe omenjeni uri, obe stari cca 4 leta in zadnji dve leti nič uporabljeni. S3 ima povsem nov in nikoli rabljen moder pašček. Sicer pa sta obe dobro ohranjeni, delujoči, s solidno baterijo, originalno embalažo, očiščenim dovodom za elektriko... Vsaka je 40 eur, to je zadnja mn3 cena. Najraje bi videl, da nekdo pride po njih v Krško ali Brežice, če to ne bo šlo, se pa morda dam prepričat v pošiljanje po pošti. Če se nihče ne oglasi v 1 tednu (toliko časa je na moji strani), dam na bolho za 50 eur po komadu.

Škoda, če si jo zamudil na EGC, pred kratkim je bila free. Pa mogoče prej probaj ali poglej trailer.. lahko da ti ne bo sedla, ker je res odpiljena. Meni je sicer odlična.

@DaCapo si probal Paradigm? Ful lepa ročno narisana pnc pustolovščina z odpiljenim humorjem. Kratka, a odlična stvar. https://store.steampowered.com/app/600370/Paradigm/

Ne. Ista rastlina je, samo pridelava je drugačna in zato drugačna barva.

Iz ZG. Ko smo kupovali karte, je bila Italija še relativno zaprta in smo raje dali dobrih 100 eur več za karto (v primerjavi z Benetkami). Maske treba imet cel let, še celo stevardese opozarjajo, če nos ven gleda. Razen seveda med obroki/kavami. Vstop v Kolumbijo sicer ni mogoč za tujce, ki niso polno cepljeni. Enkrat vmes (ne spomnim se, če je bilo na ZG ali v Bogoti) smo morali tudi covid potrdilo o cepljenju pokazat. Ampak to je bilo prvič in zadnjič. V Kolumbiji pa imajo domačini večinoma vsepovsod maske gor. Tudi zunaj. Pa dvomim, da je predpisano, enostavno visok nivo zavedanja pomena mask imajo. In posledično tudi malo okužb.

Če koga zanima..

Ravnokar nazaj. Preživel, užival, nobenega problema nikjer. Evo malo utrinkov. EDIT: Dodal sem še nekaj slik in kratkih opisov. Kolumbija te težko pusti ravnodušnega. Marsikaj sem prej prebral o tej državi, vedel sem, da so v zadnjih dveh desetletjih ogromno naredili na varnosti in razvoju, ampak je bil kljub temu vsak dan poln (večinoma pozitivnih) presenečenj. Zanimivo je tudi, kako se država razlikuje od svoje sosede Ekvadorja (tam sem bil pred 2 letoma). Povsem drug svet - tako narava, kot tudi ljudje. Prav tako je velik kontrast med notranjostjo in obalo: Notranjost bolj urejena, razvita, obala pa temperamentna in tipično tropska. Potovali smo ne ravno backpackersko: privoščili smo si dobre hotele, drage treke, imeli smo 6 notranjih letov, z avtobusom smo šli samo za vzorec na relaciji Santa Marta - Baranquilla, jedli smo brez zadržkov tudi (oz. predvsem) v dražjih restavracijah, kar pomeni preračunano ~10 usd na obrok. Kljub temu je bilo potovanje eno mojih najcenejših. Da se pa seveda še dosti ceneje s hostli, avtobusi, street foodom. Začeli smo v Bogoti, za katero smo si vzeli en dan - kar je povsem dovolj. Lepa in urejena, par dobrih muzejev (Botero, muzej zlata). Na hribu se vidi cerkev Monserrat, do katere se pride z žičnico in od zgoraj je lep pogled na mesto. Na ulici Bogote: podobnih umetij lokalnih umetnikov je sicer dovolj v vseh mestih. Kolumbija je meka za ljubitelje morske hrane. Tako dobro in tako poceni še nisem jedel. Ribe, raki, školjke, cheviche na sto in en način.. Nadaljevali smo v majhno mestece Salento zahodno od Bogote, ki je znano po okoliških plantažah kave, še bolj pa kot izhodišče za mnoge treke po čudovitem vulkanskem območju. Na enega od njih smo se tudi mi odpravili. Kava na sto in en način. Tale je bila z rumom. Salento je znan tudi po (pivski) igri Tejo: majhen kovinski disk mečeš v škatlo z glino, na kateri je kovinski obroč z žepki smodnika. Če disk pravilno vržeš na obroč, smodnik poči in igralec dobi veliko točk. Zanimiva popestritev večera. Začetek treka po parku Los Nevados v dolini Cocora. Lepa, ampak zelo popularna izletniška destinacija za številne kolumbijce - posledično veliko gneče. No, po kakšnem kilometru hoje ni več nikogar, le občasni pohodniki pridejo nasproti. Naš trek je bil 2-dnevni s ciljem na 4000 m višine. Prespali smo na kmetiji (na sliki) na 3400m. Res zanimivo je pomislit, kje živijo ljudje in to brez elektrike; če kaj potrebujejo, je to minimalno en dan hoje stran, stvari prenašajo z mulami. Naslednje jutro se dvignemo še 600 višinskih metrov (kar na tej višini zaradi pomanjkanja kisika ni mačji kašelj) in dobimo darilce našega vodiča. Potem pa nazaj v dolino Cocora. Naj še omenim, da smo celotni trek zaradi ogromno blata na poti prehodili v gumijastih škornjih. Ni bilo tako grozno, kot se mogoče sliši. Naslednje jutro smo bili že v Medellinu. Center mesta je fantastičen, lepa arhitektura, polno Boterovih kipov, muzeji, vzdušje.. vse za par nivojev boljše kot v Bogoti. Ne samo morska hrana - tudi ljubitelji stejkov pridejo na svoj račun tukaj. Za vseh 10 prstov polizat. Utrinek iz Komune 13 - nekoč najbolj nevaren predel Medellina, danes pa turističa atrakcija. Želeli smo videti tudi kaj v vezi z zloglasnim Pablom Escobarjem in smo nahecali taksista, da nas je odpeljal na lokacijo zapora, ki si ga je Escobar zgradil in v katerem naj bi na začetku 90ih prestajal kazen za svoje zločine. Tukaj nam je postalo jasno, kakšen odnos ima mesto in meščani do tega zločinca. Njegovo ime je neizgovorljivo, odrekli so se vsega, kar jih je spominjalo nanj in enostavno je to del zgodovine, ki jo želijo izbrisati. Prinesel jim je toliko gorja, da je to najbrž podobno, kot če bi po Evropi v 50ih letih prejšnjega stoletja želel turistično hodit po poteh Hitlerja. In jih razumeš. In spoštuješ. S tem namenom smo se odrekli tudi načrtovanemu obisku njegovega groba. Botanični vrt v Medellinu. O night life-u v Medellinu smo dosti slišali in ja, vse je res. Bolšega žura ni. Povzetek naših občutij po 3 dneh v tem mestu. In smo že na Karibih: Santa Marta. Mesto od koder bomo naslednje jutro krenili na naslednji trek. Tokrat 4-dnevni, iskanje izgubljenega mesta, ostankov civilizacije Tyroncev, Ciudade Perdida. Na sliki je kip Simona Bolivarja, legendarnega osvoboditelja Kolumbijcev izpod jarma kolonialnih Špancev. Trek je potekal po tropskem območju Sierre Nevade. Včasih je bila na tem območju največja koncentracija kokinih grmov v celi državi, dokler ni to vojska (pred cca 20 leti) najprej vse posekala, potem so pa še obilno zalivali s herbicidi. Vsa gola območja, kot se vidi na sliki, je bila nekoč koka. Kokine grme (na sliki) dovolijo v manjši količini gojiti le še indijanskim plemenom, ki jih obredno žvečijo, ampak samo moški - ženskam je to početje prepovedano. Pot se vije mimo številnih "indigenous" vasi in takole so nas z zanimanjem opazovali njihovi otroci. Cilj poti: izgubljeno mesto, ki so ga šele v 70ih letih prejšnjega stoletja odkrili po naključju (ko sta se dve družini plenilcev grobov skregali). Zadnji del poti poteka po 1200 izjemno strmih stopnicah, ki vodijo od reke do skoraj 400m višje ležečega mesta. Oddih po naporenm treku: Otok San Andres. Karibsko vzdušje tukaj je res vrhunsko. Ljudje plešejo ob zvokih sambe na ulicah, street food je noro dober, temperature so prijetne, ni prevroče. Najeli smo avto za golf in v enem dnevu raziskali cel otok: malo se voziš, vidiš lepo plažo, spiješ pivo pod palmo, greš naprej. Rajsko, res. Na otoku je tudi malo večji ribnik, ob katerem imajo krokodile. Brez ograje. In brez napisa "na lastno odgovornost". Otok je sicer fantastična lokacija za potapljanje. Koralni grebeni, potopljene ladje in - kar je najbolj pomembno - kristalno čista voda z izjemno vidljivostjo. Pa še zadnja postaja: Cartagena. Mesto kar buhti od zgodovine in res zanimivo je prebirati, kaj vse se je tukaj dogajalo v piratskih in kolonialnih časih. Ostanki tistih časov so čudovite zgradbe, utrdbe, obzidja... Márquez je še ena oseba, na katero so kolektivno ponosni. Sredi mesta je park v katerem imajo čisto prave žive lenivce. Poleg tega tudi opice, iguane ki plezajo po drevesih, cel kup tropskih ptic. Ampak lenivci!!! Res kjut. Spreh po ulicah starega mesta je res barvito doživetje. Zvečer se po vsem mestu, na vseh ulicah, trgih, dogaja na polno. Ni pomembno, če je ponedeljek, sreda ali sobota. Eden od improviziranih street barov za koktejle. V gostilnah imajo koktejli konkterno ceno, 6-8 usd, pri takšnih pa dobiš za 2 usd. Vrhunsko. Tukaj so imeli še mladega plesalca, ki naj bi privabljal množice. Street art je tud v Cartageni vrhunski.

Kajpavem, jaz sem DS1 velik del preigral s kbm, zdaj pa igram ER s kontrolerjem in res ne bi mogel rečt, da je s kbm bistveno slabša izkušnja.

Descent Ena malo manj znana:

Mixed??

Dve odlični priredbi istega komada.

Veliko jih je, ampak če bi moral eno izpostavit, bi rekel Congo. Ko bom imel 5k eur za stran vržt, si ga nabavim.

To si torej ti??

Zaenkrat ni kaj več za povedat. Marca grem v Kolumbijo za 3 tedne, klasika pač: Bogota, Medellin, Cartagena, pa nekaj trekov (izgubljeno mesto), pa otok San Andres, itd. Komaj čakam, po dveh letih končno spet ven iz EU. Juhej. Pustim kakšno sliko tukaj, ko bom dol.

Povsem enake dileme imam.. Včeraj sem podrobno analiziral razlike med obema na gsmarena in ugotovil, da nimam (razen kaprice) niti enega pametnega razloga za menjavo. S20+ je super napravica.

Kje tf imate problem? Pač ne gledat, če vam ne paše. Jaz se že dolgo nisem česa tako razveselil, kot sem se tega announcementa.

Če bi ugibal, bi rekel, da igra Fifo 22

+1 na vse tole napisano. Če izklopiš čustva in nostalgijo, je tudi Twin Peaks poln butastih likov in dialogov (pa sem res hardcore fan TP), ampak pač spregledaš zaradi vzdušja. Pri Dickerjevih knjigah je zelo podobno.

Ne vem zakaj, ampak antropomorfizem mi je tako velik minus, da je običajno kar deal breaker (Chicken Police recimo). In prav zaradi tega nimam niti volje probat tole.