Mi smo idioti

[fauzić]

Okult reče pred 2 minutama:

Heidegger je kantovec do obrata, kaj je potem ne vem,
ne "izpeljujem" nicesar, samo na hitro povem zakaj se ne strinjam, ja seveda je tud Husserlovec, ni pa antikantovec, je antineokantovec kar je bla takrat najbolj razsirjeno kantovstvo (ampak  dons je verjetno za vse poznavalce kanta heidegger precej blizje neki nevtralni interpretaciji kot neokantovstvo)

s heglovci se tepejo glede na to A/B izdaje in vlogo uma/upodobitvene moci ampak to so nianse

Ne, to so KLJUČNE zadeve. Ne gre ne za um, ne za upodobitveno moč. Zadeva je razvita tako, da ni več subjekt-objekt relacija - v tem smislu HUsserl z intencionalnostjo nadgradi zadevo, Heidegger pa to prime in reče : kaj je načelo razloga. Načelo razloga ni razlog (knjiga načelo razloga je pravzaprav poskus samemu Husserlu dokazati zakaj se moti v svoji intencionalnosti, oz. zakaj mora biti vmes še nekaj neznanstvenega)

 

Heidegger že v Biti in času pravi : moja filozofija ni znanost. S tem preseka tradicijo. 

 

(za poznavalce Kanta, ne pa za poznavalce Heideggra : njegova ontološka diferenca je ključen moment ... oz. kot v biti in času sam Heidegger pravi glede Kanta ... Kant je bil na pravi poti, ampak je spregledal svetovnost sveta, ki pa je že v biti in času za Heideggra ključna in podlaga vsega)

 

Tako Heidegger ne bo rekel "jaz je", ampak jaz je gibanje. 

24. november 2023 uredilo bitje fauzo

[fauzić]

oz. rečeno še drugače : Heidegger odpravi transcendentalno

 

[fauzić]

še drugače : časovnost ni nič časnega

[Okult]

ce ni razvidno ze iz prejsnih treh postov,
ja seveda ni cisti kantovec in dela svoj projekt, je pa kantovec in zato je projekt propadel

[fauzić]

Okult reče pred 1 minuto:

ce ni razvidno ze iz prejsnih treh postov,
ja seveda ni cisti kantovec in dela svoj projekt, je pa kantovec in zato je projekt propadel

lol. pač heidegger vzame Kanta in mu spodmakne samo podlago. Rečt da je potem kantovec je malodane norost. Primerljivo s tem da bi rekli da je Nietzsche pravzaprav teolog. V osnovi Heideggra zanima človek, Dasein ne toliko njegov odnos do sveta, ampak kako je v svetu. 

 

Ampak če se vrnemo. To kako je v svetu je na način izgubljenosti. V tem je genialnost Heideggrove misli : da skuša misliti to izgubljenost človeka, ne več človeka kot predmet raziskave. Pogoj možnosti biti je nekaj popolnoma drugega kot pogoj možnosti spoznanja. 

[fauzić]

čeprav je seveda možno bit in čas brati kot delo kantovca, je to napačno branje, ker je že tam nastavek tega kar tu recimo razvijamo kot svoboda ... in ta v Kantovi misli nima prostora. 

[Okult]

fauzo reče pred 2 minutama:

lol. pač heidegger vzame Kanta in mu spodmakne samo podlago. Rečt da je potem kantovec je malodane norost.

 

Navedek

The ontological emphasis that Heidegger places on temporality might usefully be seen as an echo and development of Kant's claim that embeddedness in time is a precondition for things to appear to us the way they do. (According to Kant, embeddedness in time is co-determinative of our experience, along with embeddedness in space. See above for Heidegger's problematic analysis of the relationship between spatiality and temporality.) With the Kantian roots of Heidegger's treatment of time acknowledged, it must be registered immediately that, in Heidegger's hands, the notion of temporality receives a distinctive twist.

https://plato.stanford.edu/entries/heidegger/

 

fauzo reče pred 6 minutami:

malodane norost.

lmao, loh bi vsaj knjige iz svojega podrocja bral

[fauzić]

Okult reče pred 4 minutami:

 

https://plato.stanford.edu/entries/heidegger/

 

lmao, loh bi vsaj knjige iz svojega podrocja bral

Sej ti pravim. Ravno to, da temporalnost nadomesti časovnost, da svoboda nadomesti resnico (oz. je resnica raz-krivanje) je ključen poseg, ki loči Heideggra od Kanta. Heidegger ni kantovec, ker v branju Kanta Kantu samemu spodmakne podlago. In to maš tudi v Kant-buch ... ključen elelement Kantove misli, ki ni razvit : je pravzaprav podlaga fenomenologije. Heidegger sam pravi, da bi Kant lahko prišel do tega, če bi pustil intervencijo biti v svojo filozofijo. 

 

In problem Derridaja in Deleuze-a je ravno, da ne dojameta tega obrata in njuna pozna filozofija je neke vrste idealizem. Pri Derridaju celo izrecno idealizem pisave, ki prevzame spet vlogo absoluta. 

 

TLDR: Heidegger je kantovec za vse, ki ne razumejo samega fenomenološkega posega Heideggra v Kantovo filozofijo. 

24. november 2023 uredilo bitje fauzo

[fauzić]

Na itsti način kot Heidegger ni Husserljanec, ker je njegov poseg destruktiven za Husserlovo misel oz. se ta vedno izkaže kot nezadostna, tudi ni kantovec-

[fauzić]

Heidegger reads Kant not as an epistemologist, but as an ontologist, an
ontologist not because he is writing a treatise to continue the tradition of western metaphysics, but
because he demonstrates that metaphysics cannot survive unless one first provides an ontological
ground from which to ask questions about metaphysics (Heidegger, 1990: 7).  This ground is not a
ground in the Cartesian tradition of the foundational metaphysical principles from which to construct a
larger system, but it is a ground in the sense of placing the subject in a certain position, ontologically
speaking, from which it can have the possibility of experience.  The Kantian problematic is then one of
the ontology of the self–an early insight into what Heidegger would later term fundamental ontology.
When Heidegger claims that Kant is trying to lay the foundation for metaphysics as a science,
he means that Kant is trying to find an ontological basis for metaphysics: if pure reason is to be studied
a priori as the foundation for metaphysics, then this entails the study of the ontology of pure reason
within the self (Heidegger, 1990: 11).  This is again one of the prime Heideggerian reasons for valuing
Kant as the greatest post Greek philosopher.  Kant is unique in understanding that metaphysics has
entered into a crisis because it lacks an appropriate understanding of ontology.  While not going so far
as to realize the forgetting of being, Kant does carry out work that points strongly along that path by
unveiling the need for an understanding of ontology if metaphysics is not to be swept aside.  He is then
the person who most fully realizes the crisis of metaphysics from the standpoint of ontology.  Kant, of
course, was trying to salvage metaphysics from the very persuasive Humean objections of the 18th
century, but for Heidegger, Kant failed in not realizing that the crisis of metaphysics was the result of the

 

need to study not only beings but being itself, to not only demonstrate how beings present themselves to
the self but also to demonstrate how being participates in and makes possible this presentation.  Had he
seen the fundamental opposition between ontology and metaphysics, Kant would have understood in
Heideggerian terms the need to sweep aside metaphysics itself to salvage being.  In the sense of trying
to study being from experience, Heidegger’s project is itself in some ways a continuation of the earlier
Humean project of discarding metaphysics in favor of experience.  The difference is that Heidegger
wishes to further the study of ontology, because he sees being as itself necessary for the presentation of
experience, rather than wishing to scrap all discourse about being, a discourse that contains within itself
the historical metaphysical problem of freedom

 

S tem se recimo popolnoma stirnjam. AMpak ravno ta interverncija, je ključna za Heideggrovo filozofijo. Je tako fundamentalna, da bi težko trdil, da je Kantovec, oz. da se sploh ukvarja s Kantom na način kot se je Kant s samim sabo. 

[Okult]

fauzo reče pred 4 minutami:

Ravno to, da temporalnost nadomesti časovnost, da svoboda nadomesti resnico (oz. je resnica raz-krivanje) je ključen poseg, ki loči Heideggra od Kanta.

heideggrov koncept casa se minimalno razlikuje od heglovega,
zgolj utemeljen je skoz feuerbachovski misticizem

ne vem zakaj omenjas deleuze in derridaja, kolk berem kar pises je slovenska heideggerjanscina po obratu, tko da vrjetno tud heidegger iz biti in casa ni relevanten

[fauzić]

Okult reče pred 7 minutami:

heideggrov koncept casa se minimalno razlikuje od heglovega,
zgolj utemeljen je skoz feuerbachovski misticizem

ne vem zakaj omenjas deleuze in derridaja, kolk berem kar pises je slovenska heideggerjanscina po obratu, tko da vrjetno tud heidegger iz biti in casa ni relevanten

Moderna recepcija Heideggra, predvsem glede na dela, ki so izšla v zadnjem času (ne vem če veš, Heidegger je pripravil načrt izdaje del tako da še danes ni vse na voljo), kažejo na bistveno povezavo med zgodnjim Heideggrom in poznim Heideggrom. Tako Heidegger sam za Bit in čas predlaga alternativen naslov : prisotnost in jasnina. 

 

heideggrov koncept časovnosti (ne čsaa, čas je kategorija : prihodnost, preteklost, sedanjost), je bistveno ontološki. 

 

https://www.jstor.org/stable/2106492

(Heidegger sam je prepričan, da je ogromna razlika) 

24. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Okult]

heidegger ni prvi k daje ocitek ontologije kantu, to je ze prvi bralec povedal in cela nemska klasicna gradi na tem,
prblizno isti shit vse skupej, v smislu da je vse transcendentalna filozofija

[fauzić]

Ravno to ni.   Heideggrov napor je premagati transcendentalno filozofijo. Kaj si ti, kot nepozorni bralec o tem misliš, je dokaj irrelevantno. (brez zamere, samo težko te mam za eksperta na področju Heideggra) So pa to poznani očitki nepozornih bralcev. 

V glavnem. Govorimo o kultu modernega časa. O človekovi vrženosti v svet. O nihilizmu. Govorimo o svobodi. Sprašujemo se kako je človek kot bitje v času. Svoboda je način tega raz. Najbolje se javlja v poeziji. 

24. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Vse_je_najslabse]

fauzo reče pred 2 urama:

Resnično ne vem kako bi lahko odgovoril na neumestno vprašanje na umestni način, ne da ti prvo razložim kaj je poanta in pokažem, da je vprašanje neumestno

Vidim da imaš težave s tem in to so osnove. Če te kot domnevnega filozofa nekdo sooči s kritiko tvoje misli, tudi če je neumna, oz takrat še toliko lažje, bi moral znat to kritiko razpihnit kot dim. Tvoja reakcija kaže samo na klavrnost tvojega intelektualnega dometa in emocionalno neuravnovešenost. Okultu si govoril, kaj bi njemu nek mrtvi pesnik reku, meni govoriš kaj bi mi nekdo ki vodi seminar reku, to kaže na mentalno bolezen. Ker de facto to govori nekdo, ki ni prišu do tretjega letnika filozofije na faksu, a prevzema glasove avtoritet brez podlage. 

 

Navedek

Zato se na seminarju ne sprašuje karkoli, ampak se neka vprašanja zadrži, ker rušijo samo strukturo seminarja. Oz. bivši profesor za socialno bi ti rekel : kolega, dejte to vprašanje še enkrat premisliti

Nismo na seminarju in nisi pokazal ničesar kar bi bilo podobno strukturi in ne veš kaj bi drug človek rekel, niti me ne zanimajo tvoja predvidevanja glede tega.

[fauzić]

kolega, dajte še enkrat premislit to vaše vprašanje pa vprašajte še enkrat. toliko puhlic nisem videl odkar si zadnjič na seminarju dvignil roko. 

oz. rčeeno s tvojim najljubšim : to so zgolj vaše insuinacije in domneve. 

24. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Vse_je_najslabse]

Nobenega vprašanja ni in nisem se vtikal v filozofijo ampak vate.

[fauzić]

In ... točno to je problem. Ti si prišel sem se kregat in dokazovat, da si pameten in kaj jaz vem kaj še vse. Če nimaš kaj dodati debati ... nima smisla odgovarjati. 

 

To je prostor kjer cenimo vedenje in znanje, kjer razvijamo modrost. Nekateri pač sem ne spadajo. Ni problema.  

24. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Vse_je_najslabse]

Po neuspelih posusi dobit od tebe odgovor in ko si ti prešel na osebno raven. Izgleda si totalno šel v tilt.

[fauzić]

Nah, samo je bilo res slabo in je izkazovalo totalno nerazumevanje pogovora. Zato sem ti še enkrat na hitro strnil o čem sploh govorimo. nisem govoril o tebi, govoril sem o samem vprašanju. 

 

za dopolnilni pouk so govorilne ure. 

24. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Vse_je_najslabse]

Sej to ni zate za ocenit a je slabo al ne, dobil si ugovor neke trditve katero moraš ubranit. Lahko poveš da je nesmiseln, ampak moraš utemeljit zakaj. Tvoj prvi odgovor je bil, da tega ne zagovarjaš. Ti si izgubil stik z realnostjo.

24. november 2023 uredilo bitje Vse_je_najslabse

[fauzić]

A ma še kdo kakšno vprašanje? (vidiš, ne gre mi za merjenje kurca, ampak za zadevo samo. punce se itak trejo okol mene, ne rabim se postavljat kot je to treba nižjemu intelektu) 

24. november 2023 uredilo bitje fauzo

[fauzić]

"Kopičenje znanja, ki ga danes sistematično vodi informacijska tehnologija in ki samo sebe legitimira kot večanje svobode za človek, v resnici pušča človeka brez svobode, tako da je brez vednosti o samem sebi in v temelju ne ve, kaj počne." 

"... in vendar se je človek danes znašel v veliki zadregi, o čem naj se sploh pogovarja, razen seveda o tistem, kar prek medijev mobilizira javno mnenje". Če ukinemo razliko med znanjem, ki ga kopičimo na način informacije in vednostjo, ki razbira na način tradicije, ima lahko to za človeško skupnost pogubne posledice, lahko prikliče tudi pošasti političnih totalitarizmov in ekoloških katastrof" 

 

..."s tem smo tudi že povedali, da problem svobode ni v osvobojenosti od tradicije, temveč v svobodi za tradicijo "

 

včasih me zanima kaj punčka vidijo v meni, samo potem dobim take izjave in mi je jasno  

24. november 2023 uredilo bitje fauzo

[fauzić]

"Prav priznavanje "pozabnega porekla" človeka nas zavezuje, da svobodi (temu kar smo tudi mi tu tematizirali kot svoboda) damo prednost pred nujnostjo (nujnost tu predvsem v smislu moderne tehnoznansvetne situacije sveta, ki zagovarja neh izstop iz območja biti in je kot taka nezgodovinska op.p.), četudi se zavoljo tega znajdemo v Sizifovi situaciji" Mogočnost pozabe je v spominu človeške svobode"

[fauzić]

"ni res, da tehnoznanstveni pogon tradicijo enostavno izbrisuje, kot se običajno domneva, pri čemer se tradicija povrh še zamenjuje s tradicionalizmom, temveč jo mobilizira do skrajne vprašljivosti"

 

(tega smo se dotaknili pri pojmu ljubezni, ki je res kot da mobiliziran )

[fauzić]

... ugotavlja, da "ni mogoče mimo vprašanja, ali z razpoložljivostjo človeka, ki jo brezpogojno zahteva in izziva današnji način proizvodnje kot prakse znanosti, ne potek obrezbistvenje človeka, njegovo razčlovečenje, ki je v odvzemu prostosti njegovega bistva"

[Paljo]

Go touch grass.

[fauzić]

Paljo reče pred 1 minuto:

Go touch grass.

ne boš verjel, ampak vse kar pišem je v naporu, da bi se lahko dotaknil trave. 

[Okult]

fauzo reče pred 4 urami:

Kaj si ti, kot nepozorni bralec o tem misliš, je dokaj irrelevantno. (brez zamere, samo težko te mam za eksperta na področju Heideggra)

zakaj me pol sprasujes o heideggru?
tud jest te nimam za eksperta na podrocju cesarkoli

[WhitWhip]

Meni se včasih zdi, da se nam ne da učiti z namenom da globlje razumemo stvari. To zahteva trud, trenutno je pa preveč vsega in potem se kar odklopimo al pa pademo v neke ustaljene vzorce razmišljanja, ker je tako preprostejše. Preveč bombardiranja in senzacionalizma z vseh strani v našem vsakdanu, ki zasičujejo javni in nenazadnje tudi zasebni prostor. Zraven se moraš zajebavati še s krediti, službo, načrtovanjem svojega življena in koncu ne ostane ravno veliko časa za resno razmišljanje o politiki.

Npr. reforma zdravstvenega sistema. Ne vem, če sem kdaj kje zasledil poglobljeno sistematsko obravnavo problematike. Lahko da je kje, samo se je utopila v medijskem šumu in se ni z njo spoznala kritična (količinsko) masa ljudi z razumevanjem, ki bi lahko potem generirala politično voljo. Lažje se je polarizirati in servirati neke clickable očitke o tej ali oni strani.

In ker ne razumemo zadeve, ne znamo sprejet političnih odločitev. Razumevanje dojemam kot predpogoj za tisto pravo politično angažiranje, ki presega vi nimate pojma in mi imamo. Večina postane apatičnih v smislu 'jbg sej kaj pa js vem' (realna, vsaj jaz sem dostikrat tako), ostali pa se tribalizirajo, ker je lažje potem procesirat ves ta šundr skupaj. Tisti maloštevilni "pravi", ki "razumejo" stvari in bi znali razložiti pa preprosto nimajo glasu v trenutni družbi, ker je ves javni prostor zasičen.

24. november 2023 uredilo bitje WhitWhip