Flegma

Ja, malo je zmešnjave glede izrazoslovja. Recimo Fighting Fantasy klasike se še danes tržijo kot gamebooks, dasiravno branje vnese rpg elemente. Ampak ja, itak štekam, kaj misliš.

Z MUD-i nimam nobenih izkušenj, o njih vem le toliko, da so to prapraMMORPG-ji, ki so videti kot tekstovne pustolovščine. Tako, da če si to predstavljaš kot single player, prej dobiš normalno tekstovno pustolovščino (itak so le-te pogosto vsebovale vihtenje orožja in boje, dokler se nista kasneje iz njih razvili dve veji videoiger: pustolovščine in igranje vlog), kot gamebook. Gamebook je dejansko knjiga, ampak z »interaktivnim« besedilom (posamezni odseki se končajo tako, da moraš izbrati odločitev ali metati kocke, nakar je navedeno, kateri odsek bereš naslednji, in tako skačeš čez celo knjigo, dokler ne prideš do konca, vmes pa, podobno kot pri character sheetu pri namiznem igranju vlog – vendar v zelo poenostavljeni obliki– vodiš statistiko lika, predmete, ki jih poseduješ in podobno. Recimo, takole to zgleda, en random gamebook na amazonu Once Upon A Time In Arabia , ki omogoča preview prvih nekaj strani. Digitalni gamebooki, ki jih recimo dobiš na steamu, so zelo verni posnetki papirnatih različic. Pri igroknjigah od Fighting Fantasy – zelo verjetno tudi pri Sorcery, se ne spomnim – so celo ilustracije iz izvirnih fizičnih knjig (mimogrede, trenutna fizična ponatisa te legendarne gamebook serije in Steve Jackson's Sorceryja imata obupne ilustracije.).

@DaCapo ja, jaz sem preigral, ampak samo prvi in morda tudi drugi del, pa še to na tablici. Pravzaprav je idealno na tablici. To so v bistvu knjige, kjer se vsake toliko časa odločiš, kaj boš storil, tako da na nek način sam izmed ponujenih možnosti gradiš svojo zgodbo. Ali game overaš, dokler ne izbereš prave možnosti. :) Neka v v stilu teh iber kulskih bukvic: Je pa res, da Sorcery in podobni naslovi (recimo: Fighting Fantasy Classics so dokaj standard žanra) vpeljejo še role-playing element, nekakšen D&D light, kjer tvoj lik premore nekaj statističnih atributov, plus pri določenih dejanjih, recimo spopadi, mečeš kocko). Pri bolj old school zadevah je dobro imeti tudi svinčnik in papir, da si rišeš zemljevid – je pa precej verjetno, da imajo sodobne digitalne različice opcijo auto-mappinga, razen že izbereš true old-school način. Dokaj kul zadevice za solo igranje, še posebej, če ti je pri srcu branje (fantazijskih) romanov in namizno igranje vlog. Sam sem sicer po nekaj prebranih/preigranih takih naslovih prišel do spoznanja, da če že berem, potem raje berem pravo knjigo, če pa že mečem kocke, potem raje mečem prave ali digitalne kocke pri namiznem rpgjanju. Ampak drži, da so gamebooki dokej posrečena zmes interaktivne fikcije, bo treba spet kakega kdaj prebrati/preigrati.

@tyne v ta paket moraš dodati še: Daron Acemoglu, James A. Robinson: Ožina svoboščin in Zakaj narodi propadajo, Naill Ferguson: Trg in stolp ter Civilizacija, za piko na i, ker potem že iber obvladaš vse o človeški družbi o preteklosti in sedanjosti, vržeš uč še v prihodnost s knjigo Jamesa Lovelocka: Novacen in da ostaneš še aktualen sta tu Joshua S. Goldstein, Staffan A. Qvist s knjigo Svetla prihodnost. Aja, pa z Ridleyjem narediš zelo dober combo z Mariano Mazzucato: Podjetniška država. Pri UMcotu bodo zelo veseli.

Da, da, tudi jaz komaj čakam, da bom lahko tukajle zavil desno: Sicer pa, odkar je prišla prebarvana Avstrija, igram samo to, in sem navdušen. Res so fino naredil. Dve sličici iz potepanja pri naših severnih sosedih: Tale je iz prelaza Großglockner: Aja, @magični kralj bi morda k naslovu teme pripisal še American Truck Simulator? Itak gre za eno in isto zadevo, le drugo lokacijo. Poleg tega pa tudi ATS orenk dopolnjujo. V kratkem nas čaka nov content za Wyoming, poleg tega pa bomo verjetno itak dobili prej nove dlcje za ATS (prvi bo verjetno Montana), preden bomo lahko Slovenci v ETS2-ju šli »na morje«. Sicer se pa menda nekaj šušlja, da bodo pri ETS2 naslednjo prebarval Madžarsko, samo ne vem, koliko to drži.

če ob izidu ne bo štekalo, potem bo nekaj hudo narobe. Bethesda pač. sicer pa celokupno, mi je tale Starfield frav fajn videti. Upam, da se izkaže za en tak prijeten combo No Man's Skyja, Mass Effecta in Fallouta 4. Če ne drugega, zgleda, da bo špil ogromen.

Starfield: build own spaceships, kul

no, končno, Starfield

@Žvrkljotron Roach je Rdečeoka.

@DaCapo ja, nisi veliko zgrešil. V Jokerju so zapisal »da je bolj dolgočasna kot bolgarsko-romunski slovar.« Sicer pa tudi jaz nisem igral, ampak zaradi nanizanke, ki je itak legendarna, mi je ostalo v spominu, da je obskuren špil obstajal. (In zgleda, da za vsako stvar obstaja longplay na youtubu ) Več tukaj, na strani 12: https://joker.muzej.si/pdf/1994/8/index.html

Najboljše leto je bilo vedno tisto, ko sem nabavil nov comp, in so se mi odprla prej nedosegljiva obzorja boljše grafike in višjih framerejtov. Bolj resno: težko rečem, ker običajno vedno bolj retrogejmam kot ne, oziroma igram z zamikov, da pride final različica igre ven (razen redkih primerov: recimo novi izidi špilov zlate dobe Biowarea in podobno), in posledično mi je zavedanje o letu izida videoigre dokaj v ozadju. Sicer pa menda bolj ali manj ofišli kot najboljše leto velja 1998. Nekaj prvih iz metacritica recimo: The Legend of Zelda: Ocarina of Time, Tekken 3, Half-Life, Gran Turismo, Metal Gear Solid, Grim Fandango, Banjo-Kazooie, Thief: The Dark Project, Baldur's Gate, Crash Bandicoot 3: Warped, Resident Evil 2, Einhander, Railroad Tycoon II, Starcraft, Shogo: Mobile Armor Division, Oddworld: Abe's Exoddus, Tenchu: Stealth Assassins, Fallout 2, Turok 2: Seeds of Evil, Falcon 4.0, Tom Clancy's Rainbow Six, F-Zero X, ... edit: @Weraziel 2015 je kul ja. Jaz bi še Fallout 4 in Cities: Skylines na seznam dodal. Uh, pa Life is Strange. Epic leto.

Brez skrbi, imaš prav v glavi, ampak špil nenehno nadgrajujejo. Sicer ne vse regije naenkrat, ampak vsa čast jim. Pa še zastonj nadgradnje so. Skoraj No Man's Sky level. EDIT: špil je izšel že 2012. Daleč so prilezeli, ampak se konkretno kažejo omejitve engina, sam najbolj pogrešam letne čase.

Jaz tudi bolj malo igram, odkar sem obrnil Dark Soulse. Sicer v glavnem zaradi tega, ker smo razvili tako civilizacijo, da je treba delat za preživetje, in to vzame kar veliko časa. Tako, da so igre igrice bolj na stranskem tiru trenutno. Sem pa tisti fajni fazi, ko razmišljam kateri major špil bi se lotil naslednjega, ko se mi delo malo sprosti. Sicer me najbolj mikata Dark Souls 2 ali Horizon Zero Dawn, vendar z njima, ker jih še nisem kupil, prekršim novoloteno zaobljubo, da letos malo manj nabavljam špile, ker jih imam čisto preveč niti enkrat instaliranih. Morda se pa sploh ne bom lotil kake dolge AAA zadeve, pa raje v istem času obrnil kakih 50 indie narativnic. Bom še videl. Na stran sem dal tudi Snow Runnerja, ki je sicer nadodlična zadeva, ampak konzumira čas hitreje kod oni ruski mega tovornjaki nafto. S preluknjanim rezervoarjem. Tako, da žal Snow Runner ne predstavlja optimalnega špila, če je stiska s časom. A ne abstiniram povsem. Ker @DaCapo venomer rajca s pustolovščinami in je zadnjič enkrat omenjal Wadjet Eye Games, me je spomnilo, da nisem preigral še Blackwell serije. Že dolgo nazaj sem preigral samo prvi del, in mi je bil kar všeč, a potem nisem nadaljeval (mislim, da takrat še sploh vsi deli niso bili zunaj). Tako, da sem šel ponovno od začetka, in resnično uživam. Zelo kul retro pustolovščine, ki so tudi kratke (zato so bile priporočene tudi na kanalu za busy gammerje ), saj se posamezen naslov da končati v parih urah, s tem da narativni lok povsem zadovolji. Pa uganke so ravno prav zahtevne. Od peterice špilov v seriji, sem štiri že obklujkal, tako da me čaka samo še The Blackwell Epiphany. Aja, pa vmes itak zenam v ETS2/ATS. Oba špila sta bila v zadnjem tednu konkretno upgrejdana, ETS2 ima po novem prenovljeno Avstrijo. Sicer sem zaenkrat naredil samo par sto kilometov, ampak dovolj, da sem na čelu kolone grenil življenje ostalim voznikom, ko sem se s 30 km na uro vzpenjal čez alpske prelaze. Ha, tudi to: nekatere ceste so res zavite, tako da tokrat zaradi zdravja vozim kar 20, 30 km pod omejitvijo (in ne toliko čez, kot je običajno ) Evo, nekje med Innsbruckom in Salzburgom:

heh, glede na to, da je tole bolj geekovski forum, potem the one and only: taka fina zadevica, nekakšen zgoščen, pregleden in insta bleferski Everything You Always Wanted to Know About Japan * But Were Afraid to Ask, kakopak s true geekovskim zornim kotom. Kot nalašč pred prvim obiskom v 日本. Pa tudi odlično izhodišče za nadaljno raziskovanje tematike, ki te bolj zanima. Aja, pa barvni tisk z mnogo fotkami. Obstaja tudi epub, kot nalašč za branje na tablici na letalu. Če se je ravno začel očiti japonsko in si želi tja, bi priporočal tudi vizualni roman Go! Go! Nippon! ~My First Trip to Japan~ (https://store.steampowered.com/app/251870/Go_Go_Nippon_My_First_Trip_to_Japan/ ), katerega namen je ravno predstaviti najbolj znane lokakcije v Tokiju (in mislim, da lahko narediš izlet tudi v Kyoto), pa na zabaven način ti približa tudi japonske posebnosti, tako, da ti vsaj malo oblaži kulturni šok. Sicer špila ne preveč resno jemati, je na čase tipično japonsko cringey (pač, nekaj, kar piha na dušo weaboojem začetnikom, da uletijo na Japonsko in zapravljajo denar – Japonci se znajo dobro prodajati), ampak sem pobral kar nekaj trivie, pa tudi kako idejo dobiš, kaj bi si ogledal. Je pa kul, da se besedilo v okencu istočasno prikazuje v angleščini in japonščini (primerno, če se učiš jezika). Aja, pa če se prav spomnim, lahko vneseše valuto, recimo eure, in ko obiskuješ lokacije ali sprobavaš hrano, ti prikaže, koliko kaj stane, da dobiš feeling stroškov. Samo ne vem, koliiko je to updejtano.

ha, takrat enkrat, ko je pomoje Sneti v Buklajfu v Jokerju o tem pisal. Ko so bile še take, meni res carske naslovnice:

Sem jaz tudi potem malo poguglal, pa je Lynch zgleda cancelan. Z ženo naj bi eno petindvajsetletnico, avtorico fantazije Alexandro Rowland, povabila v trojček, potem pa jih je ta obtožila »groominga«, čeprav je odrasla. Pa sicer tudi hoče, da se jo naziva z they/them in ne she/her. Torej hardcore woke zadeva, kar pa v teh časih pomeni, če se kdo od njih, tudi nezasluženo spravi nate, si skenslan. Zato založba bržda ne upa izdati nove Lyncheve knjige. Medtem pa Alexandra Rowland podpisuje pogodbe za svoje knjige z velikimi založbami fantazije, čeprav je, vsaj po goodreads sodeč, kjer je njene knjige prebralo par deset bralcev, nihče ne bere. Lynch ima pa itak tudi svoje probleme, na redditu se ne sme nič slabega o njem napisati. Kajti če on to vidi, potem za par tednov dobi tesnobo in nič novega ne napiše. No, tako nekako, kar sem našel na spletu. Lahko je res, lahko pa tudi ne.

Ni panike, bo Brandon Sanderson dokončal. Pa vmes za hec napisal še kako Hedge Knight novelo. Hm, če dobro premislim bi bilo fajn tudi, da bi Sanderson dokončal še The Gentleman Bastards od Scotta Lyncha (hm, kaj z njim dogaja?) in pomagal Patricku Rothfussu dokončati The Doors of Stone, da bo Rothfuss lahko brez slabe vesti še naprej DnD-jal.

@Mitsu ah, vem, da se da vse na PC igrat, imam emulatorje tam naložene (zato imam tudi tisti Speedlinkov joystick, ki je izvrsten za emulatorsko retro igranje na PCju) – čeprav ne Forever, ampak VICE –, ki imajo več funkcij (recimo VICE med drugim emulira še C128), in sem pred časom bil precej obseden z zaganjanjem .TAP datotek, torej »pravih« originalov, in ne piratsko razbitih špilov brez nalagalnih zaslonov in celega kupa piratskih sporočil. Ampak takole v fizični obliki mi poseka še tako dobro emulacijo na PCju. En prav poseben feeling je spet tipkati na C64 tipkovnico. Nostalgija faktor over 9999. Se mi zdi, da je relativno poceni, kar paket ponudi, še posebej, ker ni noben plastic fantastic, ampak proper narejeno. V bistvu je bil prav tisti video, ki si ga podal, selling point, da sem oddal naročilo. Sicer sem se pa ta teden malo razgledoval po oživljanju retro hardvera in vidim, da je scena v polnem zagonu. Sploh te mini variante ... človek bi jih kar začel zbirati, lol recimo: Ima to kdo, kako se obnese?

Piksli, a je kdo omenil piksle? Jaz sem (spet malo za časom) prejšnji teden na netu odkril, da obstaja Commodore C64 replika imenovana The C64 MicroComputer ali tudi na kratko C64 maxi (za mini različico sem vedel že prej) s povsem delujočo tipkovnico. Ker prvega računalnika ne pozabiš nikoli, je že čez dva dni poštar dostavil paket, ki sem se ga veselil kot že dolgo ne. Zadeva je res super, vse je delalo v prvo, vmesnik je fantastičen. Izbiraš lahko med knjižnico prednaloženih iger (64 jih je, grafičen vmesnik knjižnice je zelo dobro zamišljen), lahko ga bootaš kot izviren C64 (torej se prikaže tisti klasični modri BASIC zaslon) ali kot Commodore VIC-20 (emulira tudi tega – pravzraprav lahko tipkovnico kupiš tudi v tej različici). Na TV/monitor se poveže prek HDMI-ja, in ima več kup USB priključkov. Poleg priloženega digitalnega joiysticka (ki je nujen za igranje takih iger) sem brez problema priklopil še Speedlinka, ki ga imam od prej. In je delal brez problema. Enostavno lahko vklopiš tudi virtualno tipkovnico (pride prav, če imaš kablovje preveč blizu TV-ja), save state funkcija je vgrajena in je enostavna za uporabo, tu je tudi CRT filter za večjo avtentičnost ... skratka zadeva je res super super. Bi bilo pa vse skupaj dokaj brez vrednosti, če ne bi računalnik omogočal nadgrajevanja. In avtorji so pametno omogočili, da lahko preko USB ključka enostavno preneseš katerikoli igro za C64 ali VIC-20. V bistvo so zanesjaki že naredili mapo s celotno knjižnico iger za C64 prav za dotični kompjuter. Prav tako lahko komot naložiš nove igre recimo tiste, ki se prodajajo na itch.io itd. Pohvaliti moram tudi izdelavo, sploh joystick je na prvi pogled videti zelo robusten, sicer pa lahko dokupiš še gamepad. (Čeprav je IMO joystick edini pravilni način za špilanje na c64). Skratka, izdelek je videti, kot da ga je naredil nekdo, ki resnično obožuje C64 in gre za resnično pristen skok med hišne osembitnike, okrepljen z današnjo tehnologijo. Sedaj pa upam, da bo tudi Amiga 500 mini tudi tako velik prodajni hit, da jo naredijo še v maxi, torej 1 : 1 različici. Tule pa par fotk, tako na hitrico: Sedaj pa nazaj špilat. Sem že pozabil, kako nore soundtracke imajo nekatere igre.

He, he, to pa je ... raznolik izbor. Kako mora kak algoritem, ki sledi uporabnikovim navadam, da predlaga something similiar to play next, švicati, da nekaj izračuna. Ziher nastane kak error na serverju. Also, Sims 4, to pa že dolgo nisem zasledil. Moram kdaj zagnati, samo ne upam na Origin kliknit, ker se bo gotovo v nedogled updejtal, ker ga že tako nisem uporabljal.

Ah, tako Moorcock kot Sapkowski sta stara zagrenjena prdca. Oba sta prav definicija za grumpy old men. Prvi zato, ker je butthurt, ker je danes praktično pozabljen, pa je attention whoral s tistimi traparijami, kako je The Witcher plagiat, drugi pa je itak butthurt, ker je bila igra tako uspešna, še posebej, ker ima tako zaničljiv in odklonilen odnos do videoiger in tistih, ki jim je The Witcher dogajal tudi v tej obliki.

Ne morem verjeti, Ken in Roberta Williams se vračata z novim špilom, Colossal Cave 3d Adventure, in sicer gre za 3d reimagination ene najpomembnejših iger vseh časov: prve tekstovne pustolovščine Adventure (kasneje znane tudi Colossal Cave Adventure, ali Microsoft Adventure – tako se je imenoval izid na PCju, ki je bila leta 1981 hkrati tudi prva komercialno izdana igra za PC), po kateri je ta žanr poimenovan. Sicer pa jo je med leti 1975–1977 spisal programer Will Crowther (ki je med drugim pomagal razviti ARPANET, omrežje, ki je bilo predhodnik interneta) za osrednji računalniški sistem PDP-10 v programskemu jeziku FORTRAN. Tisti, ki vas zanima zgodovina interaktivne fikcije, predvsem pa pustolovščin, veste, da je bila Adventure tista igra, ki je Roberto tako obsedla, da sta kasneje z možem ustanovila Sierro On-Line ... Glede na to, da sem ravno lani preigral Microsoft Adventure (v DOS Boxu) z vsem možnimi točkami, torej 350 (da ne omenjam, koliko popisanih listov karo papirja je bilo okoli compa, kjer sem risal zemljevid in zapisoval namige, da sem »premagal« uganke), me je ta novica res razveselila. Posledično imam še povsem sveže v spominu vse temelje, s katerimi je Colossal Cave Adventure, v dobrem in slabem, zaznamoval razvoj tekstovnih (in tudi grafičnih) pustolovščin v osemdestih letih prejšnjega stoletja. Če si moral še n-tič v katerih izmed takrat izdanih pustolovščin v njej najti zaklade ali se prebiti čez neverjetno zavozlan labirint, jep, to je bila dediščina Colossal Cave Adventure. Ta kalup je bil tako močan, da se je praktično čutil v skoraj sleherni pustolovščini tistega časa. Spletna stran https://www.colossalcave3d.com/ Kul predstavitveni video, ki bo starostnikom orosil oči: Pa še en kul video: Če koga zanima izkusiti zgodovino, izivrna igra, prirejena za domače sisteme je brezplačno na Microsoft Store: https://www.microsoft.com/en-us/p/colossal-cave-adventure/9wzdncrdlv4h# Meni sicer te različice ni uspelo končati, ustavilo se mi je pri uganki FEE FIE FOE FOO, ki v tej verziji očitno(?) ni kanonska. In sicer tudi priporočam izvirno različico za PC, bo še bolj avtentično. (No, lahko tudi verzijo za hišni računalnik Tandy TRS-80, ki je izšla leta 1979.) Ker gre za PC booter igro (igra ni potrebovala nameščenega DOSa), bo treba v DOS boxu napisati naslednje ukaze: mount c c:\Emulator\DOSGames\Adventure c: imgmount a adv.img -t floppy boot adv.img -l a kjer je c:\Emulator\DOSGames\Adventure imenik, v katerem je shranjena igra, »c« ime dodeljenega diska, »a« ime dodeljenega disketnega pogona, adv.img pa ime igrine datoteke (se najde na spletu, tista velikosti 180 KB bo prava). Bi pa pred igranjem priporočal, da se vsaj na hitro vrže uč na navodila, da ne bo igranje že takoj preveč težko: https://www.mocagh.org/firstera/msadv-manual.pdf Skratka, ni izgovora, da se vsaj enkrat ne izusti Xyzzy

he, he, tole je res epic videti