Mi smo idioti

[fauzić]

Okult reče pred 33 minutami:

ja, retarded shit, dobesedno omracen um od copeanja

probej se mal povedat kako te branje o hajdegrovi ontoloski svobodi dela bolj svobodne od ljudi k so realiziral svojo svobodo

kaj je realizacija svobode?

 

poglej tvoj ton. mar te ne grize vest?

 

[Okult]

fauzo reče pred 9 minutami:

kaj je realizacija svobode?

 

poglej tvoj ton. mar te ne grize vest?

 

moj ton? eno stran spama podmuklih zaljivk brez vsake provokacije si naspamal opica spasticna

prej si govoril o realiziaciji svobode, razlozi kako si zdej ti glede na svoj koncept svobode ta svetli ideal realizacije svobode proti nekomu ki ne bere heideggra, se ne meni za politiko hodi na siht in hodi na otvoritve blokov in spas teater?

[fauzić]

Okult reče pred 20 minutami:

moj ton? eno stran spama podmuklih zaljivk brez vsake provokacije si naspamal opica spasticna

prej si govoril o realiziaciji svobode, razlozi kako si zdej ti glede na svoj koncept svobode ta svetli ideal realizacije svobode proti nekomu ki ne bere heideggra, se ne meni za politiko hodi na siht in hodi na otvoritve blokov in spas teater?

Pokaži mi eno žaljivko, ki je šla nate. Mogoče sem v neki vznesenosti biti (lahko bi rekli, da mi bit prebija haha), preveč emfatično pripovedoval, ampak mislim, da ni ene žaljivke, ki bi šla nate. Če si se počutil užaljenega, se opravičujem. 

 

Dobro vprašanje. Kako je s svobodo ljudi, ki si ne dajo opravka s svobodo? Od Artistotelovih časov je znano, da so to manj ljudje. Tudi recimo ta najin pogovor vodi phronesis : neka nepojasnljiva želja, da bi človek nekaj povedal, da bi človek nekaj izjasnil. Vprašanje je, kaj se zgodi s svetom, ko phronesis več ne vlada? Za grke je vse phronesis : tudi neki lesar se trudi s svojim izdelkom narediti najboljši možni izdelek (primerjaj recimo kakovost lesarskih izdelkov iz prejšnjega stoletja z današnjim ikea svetom), kmet je celo eksistencialno vezan na to, da čimbolje poskrbi za svojo zemljo ... vse to je phronesis. Danes gledamo nek odmik od tega, kjer se svet dogaja v virtualnosti. Tam seveda ni svobode. Primerjaj recimo ljudsko petje, ki je bilo značilno za kmečko delo (ličkale so in si pele), z modernimi slovenskimi vižami. 

Danes je tudi kmet zgolj še produkcijski delavec, ki pač ali pridela, če ne bo "pa že država dala subvencijo" : ni več eksistencialno vezan na zemljo. Kmet ima zgolj drugi poklic, v resnici pa se vse zgrinja pred televizor in gleda Kmetijo. 

 

Poanta, ki jo recimo tu dobi Mahler je, da je v ljudskem slovstvu ogromno nekega "jemanja sveta nase". Ne najdem reference, ti pa dam recimo Ruse. Kaj je v tem drugače od modernih viž? 

 

Ni zdaj tako, da je phronesis v tem "jemljem svet nase" domena izključno vrhunske elite. Je pa res, da je proboj iz tega čemur pravim, da narekuje moderno življenje (Drugi, ta es, ta apolizitirana javnost : dober primer je ljubezen), izredno težak in pač težko je še obvezati nekega kmeta na svet. Pesem je ena taka osvoboditev. 

 

 

 

23. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Okult]

phronesis je zgolj prakticna modrost, nima nicesar sama po sebi s svobodo,
je recimo obvladovanje raznih hevristik, aplikacij pojmov itd.

kaj specificno je v eni realizaciji svobode (popevka tedna al karkoli mas ze za primer) in ni v drugi realizaciji svobode (kmecke pesmi ob lickanju koruze)?

[fauzić]

Okult reče pred 6 minutami:

phronesis je zgolj prakticna modrost, nima nicesar sama po sebi s svobodo,
je recimo obvladovanje raznih hevristik, aplikacij pojmov itd.

kaj specificno je v eni realizaciji svobode (popevka tedna al karkoli mas ze za primer) in ni v drugi realizaciji svobode (kmecke pesmi ob lickanju koruze)?

zanimivo, da to sploh vprašaš. Že, da je treba to pojasnit : kako recimo neka pesem o padlem vojaku govori drugače od popularne viže, ali kako neka pesem o enostavnem življenju (recimo v uglasbenem ljudskem slovstvo gustava Mahlerja smutzna reka al neki podobnega ... je govora o tem kako je neka mati izgubila 7 otrok ) - v nekem smislu je trpljenje ljudstva, pa tudi njegovo veselje ... spravljeno v pesem. to pomeni "vzeti svet nase" . Televizija je v tem smislu "odložiti svet drugam". Nekoč je Žižek predaval kako fascinantni je ameriški sitcom, kjer niti ni več potrebno se smejati - ne samo, da misli TV namesto tebe, ampak se tudi smeje. ti zgolj sediš tam. 

ampak s tem vzeti svet nase je svet kot nekako šele zares tu. si se kdaj vprašal zakaj je ljudsko slovstvo pogosto tako težko? 

 

phronesis je, vzeto iz wikipedie, da me ne boš jemal za besedo : wisdom in determining ends and the means of attaining them, practical understanding, sound judgment,”

 

23. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Okult]

fauzo reče pred 4 minutami:

zanimivo, da to sploh vprašaš. Že, da je treba to pojasnit : kako recimo neka pesem o padlem vojaku govori drugače od popularne viže, ali kako neka pesem o enostavnem življenju (recimo v uglasbenem ljudskem slovstvo gustava Mahlerja smutzna reka al neki podobnega ... je govora o tem kako je neka mati izgubila 7 otrok ) - v nekem smislu je trpljenje ljudstva, pa tudi njegovo veselje ... spravljeno v pesem. to pomeni "vzeti svet nase" . Televizija je v tem smislu "odložiti svet drugam". Nekoč je Žižek predaval kako fascinantni je ameriški sitcom, kjer niti ni več potrebno se smejati - ne samo, da misli TV namesto tebe, ampak se tudi smeje. ti zgolj sediš tam. 

ampak s tem vzeti svet nase je svet kot nekako šele zares tu. si se kdaj vprašal zakaj je ljudsko slovstvo pogosto tako težko? 

 

phronesis je, vzeto iz wikipedie, da me ne boš jemal za besedo : wisdom in determining ends and the means of attaining them, practical understanding, sound judgment,”

 

pravim ti kaj si jaz predstavljam pod plavzibilnim pojmom prakticne modrosti, ne zanima me kaj so grki  brez vsega razumevanja sveta mislili o cemerkoli, ce je relevantno lahko utemeljis, ne sklicuj se na izvor, izvor ni nic ali pa minus

vsak clovek si doloca cilje in jih uresnicuje,
kako je nek sodoben neizobrazenec ki si doloca cilje sluzenja kesa in zabave slabsi od neumnega vojaka ki uresnicuje cilj umiranja za drzavo?

vsebina ciljev?  forma recepcije? kaj specificno?

[fauzić]

v nekem smislu je danes vse : odložiti svet drugam. 

 

grki recimo ne gredo gledat tragedije zato ker jim je dolgčas, ampak ker jih dolgčas obvezuje. stotine let pred rimsko komedijo sta grški tragedija in komedija, ki sta vedno v neki obvezi : obvezi do sveta, do bogov ... Grk neprestano živi v tej obvezi. 

 

ko mi nekdo reče ljubim jo/ga : v tem vidim samo : odložil sem svet na drugega. 

[Okult]

fauzo reče pred 4 minutami:

v nekem smislu je danes vse : odložiti svet drugam. 

sepravi tvoj problem je eskapizem?

 

fauzo reče pred 4 minutami:

grki recimo ne gredo gledat tragedije zato ker jim je dolgčas, ampak ker jih dolgčas obvezuje. stotine let pred rimsko komedijo sta grški tragedija in komedija, ki sta vedno v neki obvezi : obvezi do sveta, do bogov ... Grk neprestano živi v tej obvezi. 

ne ti ne noben drug ne ve nicesar o subjektivnih motivih grkov

[fauzić]

Okult reče pred 8 minutami:

pravim ti kaj si jaz predstavljam pod plavzibilnim pojmom prakticne modrosti, ne zanima me kaj so grki  brez vsega razumevanja sveta mislili o cemerkoli, ce je relevantno lahko utemeljis, ne sklicuj se na izvor, izvor ni nic ali pa minus

vsak clovek si doloca cilje in jih uresnicuje,
kako je nek sodoben neizobrazenec ki si doloca cilje sluzenja kesa in zabave slabsi od neumnega vojaka ki uresnicuje cilj umiranja za drzavo?

vsebina ciljev?  forma recepcije? kaj specificno?

izvor je izvir. Način kako mislimo je vedno iz izvora. Ni kar tako izvor, je v bistvu podlaga vsemu kar se razvije. Phronesis je nekoliko blizu zdravi pameti, ki jo Kant prevzame od ... pomgaj mi ... en Anglež je bil. To kako so na začetku nekaj mislili nas še danes obvezuje v nekem smislu. Recimo, kljub temu, da nimamo več pojma kaj je ljubezen nas ta obvezuje. Zakaj? Zato, ker so visoko Grki na Olimpu skoraj (glede na naše podmuklo podjebavanje danes so grki res živeli na olimpu) utemeljili Eros kot enega najbolj pomembnih bogov (polbogov pri Platonu), posredovalca.
 

Neumni vojak tu ne obstaja. Neumni vojak je vpoklicani. Vpoklicani, ki ima deklico, ki ima družino ... ki ga kruta usoda pokliče na bojišče in mu tam ne pusti preživeti. Pesem govori to zgodbo. Govori o usodi, govori o trpljenju ... govori o neizbežnem. In ker govori o neizbežnem govori o življenju. Ko to pojo v krogu medtem ko ličkajo koruzo po 1. svetovni vojni ... to ni zgolj pesem. Je pripoved. Pripoved mnogih, morda tudi katere od ličkaric. Pesem govori o življenju. Našem življenju. Govori zgodbo. 

 

vzameva malo bolj konkretni primer. 

Praviš : človek je to kar se odloči. Ok, ampak zakaj potem tu z mano debatiraš. Rekel boš : ker sem se za to odločil. Vendar kaj je tvoja odločitev? Zakaj je ta debata zate interesantna? Oz. malo nagajivo, čeprav nisem Grk : zakaj me pogrešaš? Razumeš vprašanje? Grki so prepričani, da ima človek neke višje cilje, ki jih MORA izpolniti. To, da debatira z drugimi o tem kar se mu zdi pomembno : je eden od njih. Grška tragedija je v tem smislu preigravanje tega kdo je človek. Grk se čuti dolžnega to vzeti nase. (izvor moderne drame je isti, samo danes drama več ne sprašuje, ampak zapoveduje) 

23. november 2023 uredilo bitje fauzo

[fauzić]

Moderni človek v tem smislu nima več zgodbe. Zgodba je zgodba mnogih. Ni več posameznik, ampak kolektiv. Kolektiv, katerega odločitev ni več po usodi, ampak po kalkulaciji umetne inteligence. Je zgolj še stroj. 

ljubezen ni nekaj kar se razvije, ampak katere ustroj je že upovedan. upovedan do te mere, da dobiš : mogoče te ljubim 30/70 nekje. ker ne ustreza to temu kar je danes zapovedano. grozen svet. 

23. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Okult]

fauzo reče pred 4 minutami:

Phronesis je nekoliko blizu zdravi pameti, ki jo Kant prevzame od ... pomgaj mi ... en Anglež je bil.

Hume, common sense ni podoben phronesis, je pa vrjetno povezan z njim v aristotelu,
recimo v danasnjih terminih bi bila razlika med zagovorniki /nasprotniki wisdom of crowds

tud sodobne pop popevke majo lahko pripovedno vsebino,
recimo Klemen Klemen - Kes picke govori o zivljenju in pripoveduje zgodbo, v cem se razlikuje?

 

fauzo reče pred 7 minutami:

Praviš : človek je to kar se odloči. Ok, ampak zakaj potem tu z mano debatiraš. Rekel boš : ker sem se za to odločil. Vendar kaj je tvoja odločitev? Zakaj je ta debata zate interesantna? Oz. malo nagajivo, čeprav nisem Grk : zakaj me pogrešaš? Razumeš vprašanje? Grki so prepričani, da ima človek neke višje cilje, ki jih MORA izpolniti. To, da debatira z drugimi o tem kar se mu zdi pomembno : je eden od njih. Grška tragedija je v tem smislu preigravanje tega kdo je človek. Grk se čuti dolžnega to vzeti nase. (izvor moderne drame je isti, samo danes drama več ne sprašuje, ampak zapoveduje) 

moji motivi so povsem sebicni,
pozdravljam filozofske internetne debate iz kateregakoli vira, ker so ful dober nacin random aktivacije misljenja,
spomnim se ksne poante in potem boljse pisem svoje stvari precej nepovezane z debato, ki mi obicajno ni interesantna

[fauzić]

Ne vem, če je bil Hume takrat omenje. Se mi zdi, da je bil en drug teoretik. To sem poslušal, ko sem študiral Kanta z Berkeley predavanji. Če te zanima lahko poiščem. Je pa bila to neke vrste fusnota, jasno da Kant ni common sense človek v smislu phronesis, oz. je to lahko samo skozi interpretacijo. 

 

To ti pravim. Zakaj se človek zadržuje v kafičih v 19. stoletju. Ker "rad" misli : to je ravno to ... ker se mu odpirajo poti, povezave, ki mu šele dajo misliti. V tem, da misli ... je kot da je nekako doma. Povezava do svobode, ki jo tu naredi recimo Heidegger s phronesis ... je tu na roki. Hehe, je priročna. To pomeni, da človek ni zgolj orodje, ampak je nekako soudeleženec. S tem ko misli, ko pesni je kot soudeleženec. 

 

ko punce ličkajo in pojejo so soudeležene na zgodovini

23. november 2023 uredilo bitje fauzo

[fauzić]

Heidegger ma v uvodu zelo zanimivo pasažo o tradiciji, kjer malodane reče, da brez tradicije nima človek biti kaj. Ampak pri tem ne more tradicije vzeti kot nekaj kar je samoumevno, ampak kot nekaj kar ga sploh šele spravlja do vprašanja kdo je, in to s tem, da ga najprej postavlja. 

[fauzić]

aja, glede rapa. 

 

Ja, Klemen Klemen je zato še danes kar dober. Mogoče je interesantno, da sam dolgo nisem prenesel glasbe, to kar pa sem poslušal pa so bili razni freestajli in pozneje pripovedni rap. 

 

Danes sem v countryju. Ampak vidiš verjetno navezave. Skozi pesem upovedati svoje življenje. Vendar tako, da mu pustiš da je. Tako kot je. Ne z nekim nasilstvom kot gredo moderni ljubezenski komadi, ki so pravzaprav samo še neke merilne posodice. 

[Okult]

fauzo reče pred 10 minutami:

To ti pravim. Zakaj se človek zadržuje v kafičih v 19. stoletju. Ker "rad" misli : to je ravno to ... ker se mu odpirajo poti, povezave, ki mu šele dajo misliti. V tem, da misli ... je kot da je nekako doma. Povezava do svobode, ki jo tu naredi recimo Heidegger s phronesis ... je tu na roki. Hehe, je priročna. To pomeni, da človek ni zgolj orodje, ampak je nekako soudeleženec. S tem ko misli, ko pesni je kot soudeleženec. 

ker je blo to takrat modno, dons je pa modno densat na tiktoku

clovek zaradi tega ni nic bolj in nic manj orodje,
tudi v primeru suzenjstva ni orodje, Aristotel je debil, Platon je tud mel neke podobne neumnosti sam se je vsaj spametoval po tem ko je bil suzenj par let

[fauzić]

Okult reče pred 4 minutami:

ker je blo to takrat modno, dons je pa modno densat na tiktoku

clovek zaradi tega ni nic bolj in nic manj orodje,
tudi v primeru suzenjstva ni orodje, Aristotel je debil, Platon je tud mel neke podobne neumnosti sam se je vsaj spametoval po tem ko je bil suzenj par let

Lej, spet si regresiral. 
Postojva malo, preljubi plesalec

 

Finta je, da obstaja nekaj kar notranje žene človeka. To sem ti hotel pokazati s tem, ko pravim "poglej to debato". To ni isto kot tiktok, ampak gre za neke vrste izpolnitev, s katero lahko povežemo vso umetnost 20. stoletja. To je brez dvoma povezano s svobodo. Ni samo, da je modno, ampak tisti čas preveva "napor in vznemirjenost misliti"

 

 

suženjstvo. treba je razumet kako je danes suženj. suženj je danes nekdo, ki nima več lastnega. ko je bil recimo Platon suženj, je bil suženj na ta način, da mu je bilo še vedno omogočeno biti on sam. vse kar mu je bilo vzeto je bila svoboda da ni smel nekam it, je pa bil kot suženj nekemu tiranu (vem da sem genij, nisem pa kalan  ) ... danes je človeku skozi to kar je kot inputiran (ta Drugi, ki narekuje vse, ampak ni tradicija) pravzaprav odvzeto sebstvo. 

23. november 2023 uredilo bitje fauzo

[fauzić]

ampak fauzo, o čem sploh govoriš? čemu vsa ta filozofska razvaljivanja o ontoloških statusih svobode pa skrbi pa mišljenju - kaj ima to veze s političnim?

 

ja, dragi bralec, dobro vprašanje. Če si pozorno sledil smo debato začeli z neko eksterno definicijo političnega, ampak bolj kot smo mislili, bolj se nam je nekako vprašanje političnega zdelo kot da nas zadeva. Ko smo prišli do tega, da nas zadeva, in pri tem pravzaprav citirali stare Grke smo se vprašali kako nas zadeva. Odkrili smo, in za to nam je bilo vodilo reklo "narod si bo pisal sodbo sam", da je to pisanje sodbe pravzaprav neki notranji in ne zunanji akt naroda. Gre za nekaj kar narod bistveno zadeva. Torej pisanje sodbe ni neka moderna politično-upravna stvar, ampak je zadeva, na način, da so državljani neka naroda kot nekako nagovorjeni, da si spišejo svojo sodbo. 

 

Potem smo skušali dobiti to kaj je sodba. Sodbo smo izpeljali kot akt svobodne volje, akt svobodne volje suverena. Tu smo trčili na vprašanje : zakaj je starim toliko do tega, da žrtvujejo celo svoje življenje za to, da omogočijo narodu to sodbo? Kaj je narod? Očitno je, da je svobodna volja posameznika nekako vezana s svobodno voljo naroda. In skušali smo reči : džrava je območje, v katerem si narod piše sodbo, kar pomeni v čemer je lahko svoboden. Tu smo potem trčili na vprašanje osebne svobode, ki pa smo jo spet skušali razgrniti ne kot "jaz sem svoboden, da naredim x", ampak da imam svobodo, da v svoji svobodo delujem svobodno : to da spišem takšno sodbo, ki odgovarja na svobodo v meni. 
 

Kaj to pomeni? Svobodo v meni? Svoboda v meni je torej nekaj? Morda nek nagovor: nagovor, da sem svoboden? V tem kaj je svoboda nismo mogli več nadaljevati s filozofsko teorijo, ker se zdi prekratka. Svoboda, smo rekli, je ontološka določenost tubiti, da je in v tem da je. Da bi pojasnili to ontologijo smo se podali v pesništvo. Kosovel v svoji pesmi, v svoji bolesti (ki je po Kosovelu ekstaza), izpoveduje svobodo, svobodo človeka da je. 

 

Tu smo potem skušali narediti navezavo, ki pa ni bila še izpeljana do konca : človek je v svojem najbolj notranjem bistvu svobodno bitje. To je pogoj možnosti naroda, da si piše sodbo. Sodbo si piše, čuti to nujo, da si jo piše, ker je v svojem bistvu svoboden. Začutimo, da je zadeva upovedana pesniško : "pisati si sodbo". Nekako se nam v tem pisati si sodbo oglaša usoda? Mar to pomeni, da je človek kot usojeno bitje svoboden? In da je pazljivost za to usodo - pisanje sodbe naroda? V nekem kulturnem smislu bi bilo to lahko res. Zmožnost človeka, da si napiše sodbo je zmožnost pustiti usodi, da piše sodbo. Kot vemo - ni je religije in mitologije, ki bi upala kljubovati usodi. 

 

Torej - zmožnost ustvariti prostor, si kot narod napisati sodbo - pomeni : spraviti se v takšno pozicijo, iz katere pustim usodi, da mi napiše sodbo. Tu se nam preplete zasebno in politično, v nekem bržkone grškem smislu. Moja največja naloga ni biti zasebnik, ampak nekdo, ki se "bori za ta prostor v katerem si lahko spišem usodo". Tu trčimo na javnost, kot tisto politično, ki je v skrbi za smer, ki jo ubira narod. 

23. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Okult]

fauzo reče pred 58 minutami:

danes je človeku skozi to kar je kot inputiran (ta Drugi, ki narekuje vse, ampak ni tradicija) pravzaprav odvzeto sebstvo. 

kako je to drugace kot vceraj ko je bilo človeku skozi to kar je kot inputiran (ta Drugi, ki narekuje vse, ampak ni tradicija) pravzaprav odvzeto sebstvo,
meni se zdi boljse da je ta drugi sirsi in bolj raznolik kot recimo zgolj druzina/pleme/fevd
 

fauzo reče pred 25 minutami:

Torej - zmožnost ustvariti prostor, si kot narod napisati sodbo - pomeni : spraviti se v takšno pozicijo, iz katere pustim usodi, da mi napiše sodbo. Tu se nam preplete zasebno in politično, v nekem bržkone grškem smislu. Moja največja naloga ni biti zasebnik, ampak nekdo, ki se "bori za ta prostor v katerem si lahko spišem usodo". Tu trčimo na javnost, kot tisto politično, ki je v skrbi za smer, ki jo ubira narod. 

pesniki dostkrat pozabijo na materialne pogoje realizacije svobode

oblikovanje narodov ni stvar zgodovine, ampak efekt kolonizacije, problem je da smo se razsirili kolkr smo se lahko na tem planetu, tko da bo pocas treba naprej

[fauzić]

Okult reče pred 15 minutami:

kako je to drugace kot vceraj ko je bilo človeku skozi to kar je kot inputiran (ta Drugi, ki narekuje vse, ampak ni tradicija) pravzaprav odvzeto sebstvo,
meni se zdi boljse da je ta drugi sirsi in bolj raznolik kot recimo zgolj druzina/pleme/fevd
 

pesniki dostkrat pozabijo na materialne pogoje realizacije svobode

oblikovanje narodov ni stvar zgodovine, ampak efekt kolonizacije, problem je da smo se razsirili kolkr smo se lahko na tem planetu, tko da bo pocas treba naprej

Kot sem poskušal pokazati skozi prikaz ljudskega slovstva, stari svet, torej tradicijo, preveva nekakšno razumevanje, inherentno razumevanje sveta, ki jemlje svetovnost sveta v zakup. Bolj kot se svet odmika, dlje je to razumevanje. Danes Drugi nima več nobenega razumevanja, nobene pozornosti na svetovnost sveta, ampak je zgolj še neki narek, ki je pravzaprav površen in ki nima več tega v sebi, da bi se iz njega lahko nekaj učili. Poglej si recimo kako so se imenovale vasi po Sloveniji. Včasih je prav zanimivo s kakšno pozornostjo se je imenoval kraj. Danes je vse nekako ... brezsmiselno.

če greš brat krščansko izročilo boš isto našel ta napor misliti noter. Tega danes ni več. 

 

To je vezano s to potrebo človeka, da je v domačnosti. Da si uredi svet na način, da je v njem doma. Tudi recimo ta debata je poskus priti domov, to je primarno kar je mišljenje : priti domov. Ressnica ni zgolj nekaj abstraktnega, ampak je iz tega. V tem je racionalnost kafičov v 19. stoletju. 

 

 

23. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Okult]

fauzo reče Pravkar:

preveva nekakšno razumevanje inherentno razumevanje sveta

ja ampak tisto razumevanje je blo neresnicno, dons vsak debil bolje razume svet kot geniji preteklosti

 

fauzo reče pred 1 minuto:

To je vezano s to potrebo človeka, da je v domačnosti. Da si uredi svet na način, da je v njem doma. Tudi recimo ta debata je poskus priti domov, to je primarno kar je mišljenje : priti domov. Ressnica ni zgolj nekaj abstraktnega, ampak je iz tega. V tem je racionalnost kafičov v 19. stoletju. 

zdi se kot da ti manjka humanizma in humanisticne orientacije druzbe, ne njene politizacije, oz da na nek nacin to povezujes,
s to povezavo se ne strinjam, bi pa seveda rajsi zivel v druzbi kjer so stvari organizirane po meri cloveka, ampak to ni na noben nacin nasprotno z znanostjo in tehniko

zacnje case sicer mislim da je mogoce humanizem bil vedno zgolj neka specificno italjanska stvar, kjer je se vedno vse po meri cloveka

[fauzić]

Okult reče pred 1 minuto:

ja ampak tisto razumevanje je blo neresnicno, dons vsak debil bolje razume svet kot geniji preteklosti

 

zdi se kot da ti manjka humanizma in humanisticne orientacije druzbe, ne njene politizacije, oz da na nek nacin to povezujes,
s to povezavo se ne strinjam, bi pa seveda rajsi zivel v druzbi kjer so stvari organizirane po meri cloveka, ampak to ni na noben nacin nasprotno z znanostjo in tehniko

zacnje case sicer mislim da je mogoce humanizem bil vedno zgolj neka specificno italjanska stvar, kjer je se vedno vse po meri cloveka

Nikakor. Čeprav vemo veliko o strukturi sveta, verjetno še nikoli nismo manj vedeli o človeku. Človek, ki recimo vodo dobi iz pipe, ve o sebi mnogo manj, kot ta, ki jo mora vsak dan nositi. Ker nima povezave, kot nekako visi v zraku. Nič ga ne opominja na njegovo eksistenco in izgubi mero. Njegovo življenje postane izmišljeno. Izmišljeno v tem smislu, da ne sledi več nobeni nujnosti. Edina meja in mera, ki še ostane človeku, je njegova smrt. Iz te lahko izpelje enkratnost življenja, zadobi spet nek odnos do svoje eksistence. 

 

Humanizem, v pomenu v katerem se vzpostavi in danes postavlja, je prav taka izmišljotina. Humanizem je predpostavka, da človek že nekaj ve o sebi. 

 

O ločenosti tehnike in človeka sva že govorila. 

 

 

[Okult]

fauzo reče pred 6 minutami:

Nikakor. Čeprav vemo veliko o strukturi sveta, verjetno še nikoli nismo manj vedeli o človeku. Človek, ki recimo vodo dobi iz pipe, ve o sebi mnogo manj, kot ta, ki jo mora vsak dan nositi. Ker nima povezave, kot nekako visi v zraku. Nič ga ne opominja na njegovo eksistenco in izgubi mero. Njegovo življenje postane izmišljeno. Izmišljeno v tem smislu, da ne sledi več nobeni nujnosti. Edina meja in mera, ki še ostane človeku, je njegova smrt. Iz te lahko izpelje enkratnost življenja, zadobi spet nek odnos do svoje eksistence.

aha, lahko se z ostalimi potem delis svojo privatno definicijo kaj pomeni da vemo, ce ze ne uporabljas obicajne?
kaksna je vednost prenasalca vode? v cem je superiorna prenasalcu kante bencina?

eksistenca ni nek heideggerjanski krozek kamor se vpisejo ljudje ki jih zanima eksistenca, je nujnost obstoja, dokler traja,
ne vem zakaj bi blo treba vodo nosit da te opominja na eksistenco, oz ce te nosenje vode te lahko karkoli

[fauzić]

Okult reče pred 3 minutami:

aha, lahko se z ostalimi potem delis svojo privatno definicijo kaj pomeni da vemo, ce ze ne uporabljas obicajne?
kaksna je vednost prenasalca vode? v cem je superiorna prenasalcu kante bencina?

eksistenca ni nek heideggerjanski krozek kamor se vpisejo ljudje ki jih zanima eksistenca, je nujnost obstoja, dokler traja,
ne vem zakaj bi blo treba vodo nosit da te opominja na eksistenco, oz ce te nosenje vode te lahko karkoli

zato, ker ko se človek odmakne od odnosa do sveta - recimo v tem primeru do vode, ko se avtomatizirajo sistemi ...

 

Ne boš mi rekel, da en hipi v stekleni palači isto ceni korenje kot en model pred 200 leti, ki ga je sam pridelal in ki mu pomeni ali bo preživel ali ne. 

[fauzić]

vzemi pojem hvaležnosti. Poglej si kakšne obrede religija prireja okoli hvaležnosti. 

 

danes je vrhunec hvaležnosti, ko se @Fuksija zahvali za nadpovprečno velikega (ne provociram, igram se)

 

ne gre za primerjat. pa se lahko še tako sprenevedamo. 

[fauzić]

“tudi, če je tubit v veri gotova svojega kam, ali v racionalni osvetlitvi meni, da ve za odkod, vse to ne pobija fenomenalnega dejstvenega stanja, da razpoloženje spravlja pred tu, ki ji kot tako strmi nasproti kot neizprosna uganka”

[Okult]

fauzo reče pred 23 minutami:

zato, ker ko se človek odmakne od odnosa do sveta - recimo v tem primeru do vode, ko se avtomatizirajo sistemi ...

kako je vodovodna cev manj del sveta kot voda?
 

 

fauzo reče pred 23 minutami:

Ne boš mi rekel, da en hipi v stekleni palači isto ceni korenje kot en model pred 200 leti, ki ga je sam pridelal in ki mu pomeni ali bo preživel ali ne. 

ne, sam cenjenje korenja nima nic s cenjenjem eksistence,
ce pa je korenje pomembno mas zdaj ogromno vec stvari ki jih lahko cenis ki prej pac niso obstajale

[fauzić]

Okult reče Pravkar:

kako je vodovodna cev manj del sveta kot voda?
 

 

ne, sam cenjenje korenja nima nic s cenjenjem eksistence,
ce pa je korenje pomembno mas zdaj ogromno vec stvari ki jih lahko cenis ki prej pac niso obstajale

gre za to, da je življenje bolj cenjeno, ker je neka neposredna navezava. ko greš po vodo veš recimo da je voda neka dragocenost. Če jo dobiš iz pipe, ti je to kot skrito. 

 

ko se boriš za korenje, ki je razlika med tem ali boš preživel ali stradal : je tudi razlika.

[fauzić]

pa da ne bo pomote. ne pravim, da je bilo takrat bolje, ampak da je bil ta odnos bolj cenjen. 

 

zato pa pravim : več debat, več poezije! ker nas ta na drug način od tega uvede v življenje. v to da cenimo življenje. 

[Marketa]

@fauzo kje si brt legenda, kaxi kaj?

[fauzić]

sem, ki sem.