Energija

[Kruz]

hordak reče pred 9 minutami:

Malo izračunaj potrebne gigawate in koliko proizvede povprečni reaktor. Pa baterije za ves transport?

 

magnetne železnice

[╭∩╮ lynx]

Sovir reče pred 55 minutami:

ne, to je bedarija, ker vse te smeti končajo na obali indonezije/malezije/česarkol

Ni res, pri nas precej malo izvažamo v daljno tujino.

[hordak]

Sovir reče pred 5 minutami:

magnetne železnice

Ki bojo dostavljale robo v vsako štacuno, in orale njive, črnc pliz

[Kruz]

lynx reče Pravkar:

Ni res, pri nas precej malo izvažamo v daljno tujino.

zakaj je bila pa potem tudi pri nas panika, ko so kitajci zaprli?

[Kruz]

hordak reče Pravkar:

Ki bojo dostavljale robo v vsako štacuno, in orale njive, črnc pliz

jp

 

tko kot maš zdaj asfaltirano pot do vsake trgovine, boš mel pol take in drugačne tire do vsake trgovine

[bainit]

maksi reče pred 15 minutami:

to si pomešal z elektrarnami na hladno fuzijo v teoriji

jaz sem to slišal za "običajne" fuzijske elektrarne, ne za te na hladno fuzijo (če ni to bolj meme)

 

sicer pa logar minister za zunanje zadeve , a janšu mal kadra zmanjkuje?

[╭∩╮ lynx]

Sovir reče pred 1 minuto:

zakaj je bila pa potem tudi pri nas panika, ko so kitajci zaprli?

Samo posredna, ker se je izkazalo, da kar npr. Saubermacher odpelje nazaj v Avstrijo, ne konča vedno tam. Plus navijanje cen.

[hordak]

Sovir reče pred 8 minutami:

jp

 

tko kot maš zdaj asfaltirano pot do vsake trgovine, boš mel pol take in drugačne tire do vsake trgovine

To bi potem že zdavnaj lahko rešil z navadnim trolejbusom za precej ceneje, pa ni blo ne

[Berbasecks]

Sovir reče pred 15 minutami:

zakaj je bila pa potem tudi pri nas panika, ko so kitajci zaprli?

 

predvsem je bila panika, ko so vmes Madžari zaprli

[Kruz]

hordak reče pred 6 minutami:

To bi potem že zdavnaj lahko rešil z navadnim trolejbusom za precej ceneje, pa ni blo ne

lahko bi rešili

 

če ne bi pred tem že vzpostavili retardiranega sveta tovornjakov in osebnih avtomobilov; vse angleške tovarne in skladišča v 19. stoletju so imela do vrat železnico, danes in že 100 let pa temu seveda ni več tako

[bainit]

svit reče pred 1 uro:

Zakaj bi se standard znižal, če gremo stran od FF. To dokazuješ.

 

maksi reče pred 1 uro:

ker je čista tehnologija dražja

pa poceni energija = večja rast gdp

[Arbenowskee]

  

rajc91 reče pred 4 urami:

Za začetek, če bi vsi vsaj začel pravilno ločevat odpadke bi blo že neki. Pa ne banan dajat v plastično vrečko. Take malenkosti. K res ne rabš dost. 

 

blo bi carsko če bi nekaj začeli delat na tem da nehamo srat kjer jemo, ampak ločevanje odpadkov je premikanje odgovornosti velikih onesnaževalcev na potrošnike. 

 

reciklaža plastike recimo ne dela. to je eden večjih nategov zadnjih 50 let. to se bo pokazalo sedaj ko je kitajska začela blokirat uvoz plastike. 

 

hordak reče pred 4 urami:

Na kaj delajo kamioni, kmetijska in gradbena mehanizacija, iz česa so umetna gnojila, kaj naredi večino elektrike?

 

te logike jaz ne štekam. če trenutno delamo nekaj kar je objektivno slabo, vendar nujno - potem si moramo pokrit ušesa in oči in ne iskati rešitve za boljši način? 

[hordak]

Arbenowskee reče pred 1 minuto:

te logike jaz ne štekam. če trenutno delamo nekaj kar je objektivno slabo, vendar nujno - potem si moramo pokrit ušesa in oči in ne iskati rešitve za boljši način? 

Ja dajmo, samo ne se obnašati, kot da že imamo rešitve.

[maksi]

Arbenowskee reče pred 1 minuto:

  te logike jaz ne štekam. če trenutno delamo nekaj kar je objektivno slabo, vendar nujno - potem si moramo pokrit ušesa in oči in ne iskati rešitve za boljši način? 

kdo vam brani iskati boljše rešitve

[svit]

Rešitve seveda imamo. Recimo  vse te hude tovornjake, kmetijsko, osebni avtomobilski transport in ostalo mehanizacijo lahko furamo na elektriko. Ampak zdaj bo seveda par bebcev začelo kričati "electric cars are coal powered cars..."...

5. februar 2021 uredilo bitje svit

[hordak]

Na litijeve baterije? Ne fantaziraj, koliko bi tehtal in stal en kamion s solidnim dosegom.

Najprej rabimo cenejše in predvsem lažje baterije iz široko dostopnih materialov, če misli biti kaj iz tega. Kljub vsem spodbudam  nam je uspelo do sedaj spraviti samo nekaj procentov osebnih električnih avtov na cesto.

Tudi v tako opevani Kitajski je delež novih električarjev in hibridov 3%, ostalo kar pride na cesto je bencin ali diesel.

[svit]

Zgornji zapis bi lahko dal nek kočijaž leta 1909, ko je bilo nekaj procentov avtomobilov... Pa vemo kako je šla zgodovina naprej. Dejstvo je da si trenutnega stanja ne moremo več privoščiti. Ali bomo šli naprej v tehnologiji (=elektrifikacija transporta, OVE proizvodnja električne energije, krožno gospodarstvo z zero-waste sistemom) ali pač bomo umrli zaradi podnebnih sprememb (=slabša klima, migracija prebivalstva iz bližnjega vzhoda in podsaharske afrike...). Gre za precej bolj globoko krizo od COVID-a. 

[hordak]

Umrli zaradi podnebnih sprememb lol, a ne bi morali že nekajkrat dosedaj.

Rešitev je očitno, da premaknemo čim več proizvodnje na vzhod, kjer CO2 ni tako škodljiv.

[svit]

Ti se kar lolaj... še posebej boš lolal, ko boš goltal črnske/bližnje vzhodne spolne ude, ker bo Evropi zmanjkalo človeške sile/municije, ko bo udarilo par deset miljonov ljudi v Evropo. Migrirali pa bodo pa zato, ker pri njih ne bo možno več živeti. Refugee welcome situacija par let nazaj bo v primerjavi s to migracijo mala šala...

[╭∩╮ lynx]

Eh, kar se tiče mehanizacije so tudi vmesne rešitve ala bio(m)etanol in druga celokupno manj škodljiva alternativna goriva. Poleg same optimizacije rabe. Še bolj pomembno, če pomislim na statistiko, da globalno zavržemo tretjino vse pridelane hrane.

 

Uničevanje okolja redko pripelje do nenadnih smrti. Za razliko od recimo podrtja jeza (še pomnite?), sesutja tekstilne fabrike ali pa kake vojne. Če citiram iz posvetovanja, ki trenutno poteka na evropski ravni (tudi ti lahko sodeluješ):

Navedek

 

Pollution causes multiple physical and mental diseases. In the EU, despite important improvements over the last decades, every year over 400 000 premature deaths (including from cancers) are attributed to ambient air pollution, and 48 000 cases of ischaemic heart disease as well as 6.5 million cases of chronic sleep disturbance to noise, next to other diseases attributable to both. Pollution’s most harmful health impacts are typically born by vulnerable citizens, notably children, people with certain medical conditions, the elderly and people living in socio-economic deprivation.

 

Pollution of air, water and soil is also one of the five main drivers of biodiversity loss and contributes largely to the current 6th species extinction. It comes at a high price for society and ecosystems, including health-related costs (healthcare, lost workdays, lost productivity), reduced yields (e.g. in agriculture, fisheries and tourism), remediation costs (e.g. water treatment, soil decontamination, marine depollution) and loss of ecosystem services (e.g. pollination). Pollution is also strongly interrelated with other environmental, social and economic risks for businesses and citizens.

 

Drug del sem pustil, ker je trenutni sistem pri življenju samo zato, ker so vse te eksternalije socializirane. Že z delnim upoštevanjem zeleni poslovni modeli takoj zmagajo v ekonomičnosti (s posameznimi izjemami, kot vedno).

 

Ampak isto kot pri virozah je tudi tu gledanje na smrti ignoriranje velikega dela problema. Če vzamemo samo par primerov, ko je gospodarstvo tako hudo izkoriščalo okolje in ljudi / javno zdravje, da imamo zdaj po njih poimenovane mednarodne konvecije (Minamata - živo srebro), evropske direktive (Seveso - dioksini) in desetletja trajajoče afere (Eternit - azbest) ... cele generacije kronično uničenih in prezgodaj umrlih ljudi. Če pa hočeš primere bolj neposredno povezane s podnebnimi spremembami, samo poglej, kako američani ravnajo s skupnostmi okoli svoji petrokemijskih rafinerij, območij za fracking, katranskih jam ...

[maksi]

Glede na trende gospodarske rasti v Evropi napram Kitajski je precej očitno kateri model je bolj uspešen in v katerem se izboljšuje standard državljanov.

 

Že itak slabo konkurenčno slovensko gospodarstvo bi še vi davili z večjimi ekološkimi taksami, ja to bo izboljšalo našo življenje, ni pomembno če si revež če imaš čisto okolje.

5. februar 2021 uredilo bitje maksi

[hordak]

lynx reče pred 28 minutami:

Če pa hočeš primere bolj neposredno povezane s podnebnimi spremembami, samo poglej, kako američani ravnajo s skupnostmi okoli svoji petrokemijskih rafinerij, območij za fracking, katranskih jam ...

Fracking je res grozna tehnologija, ima potencial napraviti veliko držav energetsko neodvisnih, zato beremo same grozljivke o tem. V resnici je manj škodljiv, kot klasično vrtanje.

 

https://phys.org/news/2019-08-fracking-impact-groundwater-traditional-oil.html

 

Veliki igralci na energijskih trgih bi zato raje videli, da še naprej kupujemo neučinkovite solarne panele in birdblenderje, medtem ko smo priklopljeni na njihov plin, ki zares dela elektriko...

[hawa meyta]

Danci so se že odločili...

 

Navedek

Denmark has reached a landmark agreement on the construction of an energy hub in the North Sea. The energy hub will be an artificially constructed island 80 kilometers from the shore of the peninsula Jutland. It will be owned by a public-private partnership. The hub will strengthen the integration of Europe’s power grids and increase renewable electricity production necessary for a climate neutral Europe.

 

Denmark has introduced cutoff date of 2050 for oil and gas extraction in the North Sea and canceled all future licensing rounds. Today, by agreeing on the construction and ownership of the world’s first energy hub in the North Sea, Denmark takes another significant step in the green transition. The energy hub will produce yet unseen amounts of green electricity and is one of the government’s flagship projects for the green transition in Europe. Fully implemented, it will be able to cover the consumption of 10 million European households.

 

 

pa še na tole moramo bit pozorni, da se ne bo spet ponovila zgodba z Mercatorjem...

 

Navedek

"Naključja" iz ozadja s Skytollom

 

Časnik Dnevnik v današnji izdaji poroča, da je dokumente, ki jih te dni medijem v Sloveniji pošilja na razpisu izbrana slovaška družba Skytoll, spisala Darja Zajc, sicer direktorica marketinga na Pro Plus (Pop TV in Kanal A).

 

Razkritje je posebej zanimivo v luči, da je Pro Plus del vezanega posla, za katerega naj bi se decembra lani slovenski premier Janez Janša dogovarjal z novim lastnikom Pro Plusa, češkim medijskim magnatom Petrom Kellnerjem. Kellnerjevo letalo je decembra presenetljivo pristalo na Brniku, nato pa se je srečal z Janšo.

 

To so v vladnem uradu potrdili šele potem, ko so o tem prvi poročali pri Mladini, tematika pogovora pa naj bi se po uradni razlagi sukala okoli iskanja stabilnosti na Zahodnem Balkanu, tudi v luči slovenskega predsedovanja EU. Neuradno pa naj bi Janša med pogovori najbogatejšemu Čehu, ki je posredno lastniško povezan z družbo Skytoll, obljubil posel z e-vinjetami, dokapitalizacijo Tovornega prometa Slovenskih železnic in več vpliva skupine J&T v Petrolu. V zameno pa bi Kellner Pro Plus prodal madžarskim kupcem, je pisala Mladina.

 

Zajčeva sicer zatrjuje, da je dokumente v slovenščino prevedla na prošnjo "slovaškega znanca" in da sama nima neposrednih povezav s podjetjem Skytoll. A Zajčeva ne zna slovaško, pravijo Dnevnikovi viri.

 

mimogrede, Slovaška država je zaradi bednega funkcioniranja Skytollovega sistema razdrla pogodbo in bodo raje iskali rešitve z drugimi ponudniki.

5. februar 2021 uredilo bitje hawa meyta

[hordak]

hawa meyta reče pred 3 minutami:

Danci so se že odločili...

Javi, ko bo proizvedena prva MWh. Naresti animacijo je izi.

[hawa meyta]

hordak reče pred 23 minutami:

Javi, ko bo proizvedena prva MWh. Naresti animacijo je izi.

 

imaš prav. a glede na to, da je celoten projekt že sprejet in kolikor vem, ima tudi že postavljeno celotno finančno konstrukcijo, zna bit, da bo sproveden v celoti in v roku.

 

predvsem se mi zdi zanimivo njihovo dolgoročno razmišljanje oziroma pričakovanja (mi je povedal znanec iz Danske); celoten projekt bo tako drag, da niti sami ne znajo natanko izračunat, v kakšnem roku naj bi se jim povrnila vložena sredstva. pričakujejo pa, da bo ta projekt dobesedno razstavni eksponat za celoten svet in vsa (danska) podjetja, ki bodo pri tem projektu sodelovala, naj bi postala referenčna pri gradnji podobnih projektov povsod po svetu.

[╭∩╮ lynx]

maksi reče pred 1 uro:

Glede na trende gospodarske rasti v Evropi napram Kitajski je precej očitno kateri model je bolj uspešen in v katerem se izboljšuje standard državljanov.

 

Že itak slabo konkurenčno slovensko gospodarstvo bi še vi davili z večjimi ekološkimi taksami, ja to bo izboljšalo našo življenje, ni pomembno če si revež če imaš čisto okolje.

Če misliš, da je bistvo trajnostnega prehoda / gospodarstva samo več taks, potem mi je jasno, zakaj ti ni všeč. Ampak se motiš, nizkoogljično krožno gospodarstvo je (relativno nova) razvojna paradigma na ravni Evrope, ne neko utopično sanjanje in omejevanje s strani okoljevarstvenikov. Je gospodarski program, ki je nastal večsektorsko in s širokim konsenzom. In je še vedno za rast; tu ne mešaj zraven odrasti, presnojedcev ali česa podobnega. Slovenija je pri tem relativno dobro situirana in bo v naslednjih letih postala demo regija za hitrejši prehod. Na pobudo MGRT-ja. Tako da prosim počasi opuščaj te stare puhlice.

[hordak]

In kako bo ta razvojna paradigma zagotovila 24k GWh (brezogljične) električne energije letno, kolikor porabi cela država in še cca 3x več za transport, ki je sedaj v obliki tekočih ogljikovodikov? Imajo ti birokrati kaj takega v predalih svojih pisalnih miz? Nameravajo delati štrom z excel tabelami?

[andrejus]

lynx reče pred 21 minutami:

Če misliš, da je bistvo trajnostnega prehoda / gospodarstva samo več taks, potem mi je jasno, zakaj ti ni všeč. Ampak se motiš, nizkoogljično krožno gospodarstvo je (relativno nova) razvojna paradigma na ravni Evrope,

Prosim naštej mal te ukrepe da vidim kako izgledajo.

 

Edine ukrepe, ki sem oz bom občutil v CH iz te nove paradigme so:

 

1. Co2 tax, kar zame pomeni da so osebni avtomobili dražji

2. Co2 tax na letalsli prevoz, kar zame pomemi da je let iz CH letališča dražji, ne pa iz DE ali FR.

3. Co2 tax na meso (kmetijstvo), kar pomeni da je zame kg govedine dražje

4. Aktivna zamenjava mesa za vege alternative

 

Cel čas so politiki govorili da bomo za ta CO2 tax ful dobili nazaj. Eden ni znal povedat kaj. Posadili bodo drevesa in trg bo preplavilo še več vege mesa.

 

To je trenutna realnost. Aja še tuš pipo moram novo kupit- varčno - ker kao gretje vode povzroča več CO2 in vode primankuje. Sredi Alp, ko na vsakem vogalu priteče iz žive skale!

 

Folk se gre zelenca in pol 1x na mesec leti v London na nek koncert oz mjusicel. Ti zeleni se delajo norca iz ljudi. To bo ta zelena realnost tudi v Sloveniji.

5. februar 2021 uredilo bitje andrejus

[nimious]

svit reče pred 3 urami:

Rešitve seveda imamo. Recimo  vse te hude tovornjake, kmetijsko, osebni avtomobilski transport in ostalo mehanizacijo lahko furamo na elektriko. Ampak zdaj bo seveda par bebcev začelo kričati "electric cars are coal powered cars..."...

Hahahahaha. Sklepam da si družboslovec, k stika z naravoslovjem/tehniko ni mel že od srednje (o stiku z realnostjo pa raje ne bi)....

Kot prvo, prehod vseh motorjev na notranje izgorevanje na električno alternativo je problematičen že z vidika samih materialov. Trenutno ves do sedaj nakopan litij ne bi zadostoval za te potrebe, da ne omenjamo ostalih sestavnih delov.

Pol že to odmislimo. Tebe moti zlobni zlobni CO2, a predlagaš, da gremo menjat enormno količino vozil, ki zaenkrat še čisto lepo delajo. Torej, CO2 bad, nepredstavljive količine smeti good? 

In zadnje, od kje boš dobil štrom? Na plin? VSI large scale "zeleni" projekti štukajo svojo produkcijo s plinskimi elektrarnami, ker so edine, kjer lahko produkcijo dovolj hitro reguliraš, da kompenziraš nihanje v produkciji vetra/sonca (in če tega ne počneš, crashaš celoten network). Razen če gremo masovno graditi jedrske elektrarne so te tvoje sanje bolj blodnje kot kej drugega....

 

lynx reče pred 2 urama:

Eh, kar se tiče mehanizacije so tudi vmesne rešitve ala bio(m)etanol in druga celokupno manj škodljiva alternativna goriva. Poleg same optimizacije rabe. Še bolj pomembno, če pomislim na statistiko, da globalno zavržemo tretjino vse pridelane hrane.

 

Uničevanje okolja redko pripelje do nenadnih smrti. Za razliko od recimo podrtja jeza (še pomnite?), sesutja tekstilne fabrike ali pa kake vojne. Če citiram iz posvetovanja, ki trenutno poteka na evropski ravni (tudi ti lahko sodeluješ):

Drug del sem pustil, ker je trenutni sistem pri življenju samo zato, ker so vse te eksternalije socializirane. Že z delnim upoštevanjem zeleni poslovni modeli takoj zmagajo v ekonomičnosti (s posameznimi izjemami, kot vedno).

 

Ampak isto kot pri virozah je tudi tu gledanje na smrti ignoriranje velikega dela problema. Če vzamemo samo par primerov, ko je gospodarstvo tako hudo izkoriščalo okolje in ljudi / javno zdravje, da imamo zdaj po njih poimenovane mednarodne konvecije (Minamata - živo srebro), evropske direktive (Seveso - dioksini) in desetletja trajajoče afere (Eternit - azbest) ... cele generacije kronično uničenih in prezgodaj umrlih ljudi. Če pa hočeš primere bolj neposredno povezane s podnebnimi spremembami, samo poglej, kako američani ravnajo s skupnostmi okoli svoji petrokemijskih rafinerij, območij za fracking, katranskih jam ...

Čak, problem fosilnih goriv je CO2, in to bi zamenjali za kurjenje biodizla, kjer pazi to, nastaja CO2? Res 200IQ play morm rečt. Pa v praksi blazne razlike med biodizlom in klasičnimi gorivi itak ni. V obeh primerih je izpuh skoraj izključno CO2 in H2O. Sam da pri klasičnih gorivih ne zapravljaš potencialno koristne zemlje za gojenje goriva.

Pa ta tvoja statistika o zavrženi hrani je lep primer mučenja statistike, da ti prizna karkoli pač že hočeš. Veš kje zgine večina te tretjine (pa ta tretjina je najbrš najvišja možna ocena, zato pa z njo serjejo; prava vrednost je najverjetneje precej nižja)? V logistični verigi. Stvari se pokvarijo na poti, stvari se stresejo, delež se izgubi pri sami predelavi  in uporabi(pri tejle statistiki recimo pomarančni olupki padejo v statistiko zavržene "hrane"),... Delež uporabne hrane ki se zavrže ni tok zelo velik, kot hočejo nekateri stvar predstaviti. In še tisto ne izgine, ampak se vrne v prehranjevalno verigo v takšni ali drugačni obliki.

Pa noben ne zanika, da bi morali bolj varovati okolje. Sam gonja proti CO2, ki je dobesedno najmanj škodljiv onesnaževalec je milorečeno retardirana. To bi mogla bit faking ZADNJA stvar k bi jo porihtali. To je tko retardirano kot folk, k teži svojim mulcem da naj ugašajo luč v sobi tut če grejo sam na WC, a v bajti furajo 2 20 let stari skrinji, 15 let star sušilni stroj pa 3 klime.

Em, sej veš da je zaradi podnebja iz leta v leto globalno gledano manj smrti? 

 

hawa meyta reče pred 1 uro:

imaš prav. a glede na to, da je celoten projekt že sprejet in kolikor vem, ima tudi že postavljeno celotno finančno konstrukcijo, zna bit, da bo sproveden v celoti in v roku.

 

predvsem se mi zdi zanimivo njihovo dolgoročno razmišljanje oziroma pričakovanja (mi je povedal znanec iz Danske); celoten projekt bo tako drag, da niti sami ne znajo natanko izračunat, v kakšnem roku naj bi se jim povrnila vložena sredstva. pričakujejo pa, da bo ta projekt dobesedno razstavni eksponat za celoten svet in vsa (danska) podjetja, ki bodo pri tem projektu sodelovala, naj bi postala referenčna pri gradnji podobnih projektov povsod po svetu.

A si kdaj videl kako zgledajo kakšni takšni projekti? Jaz sem bil zraven pri nekem evropskem z energetiko povezanem projektu(biodizel), za katerega bi študent 3. letnika takoj videl, da je zadeva v praksi totalno neizvedljiva. V teoriji bi bla izvedljiva v ene 40 letih (projekt seveda ni trajal niti približno toliko časa), pod pogojem, da bi konkretno spremenili že samo zakonodajo EU (na področju, kjer za časa obstoja EU ni za pričakovati sprememb).

 

lynx reče pred 40 minutami:

Če misliš, da je bistvo trajnostnega prehoda / gospodarstva samo več taks, potem mi je jasno, zakaj ti ni všeč. Ampak se motiš, nizkoogljično krožno gospodarstvo je (relativno nova) razvojna paradigma na ravni Evrope, ne neko utopično sanjanje in omejevanje s strani okoljevarstvenikov. Je gospodarski program, ki je nastal večsektorsko in s širokim konsenzom. In je še vedno za rast; tu ne mešaj zraven odrasti, presnojedcev ali česa podobnega. Slovenija je pri tem relativno dobro situirana in bo v naslednjih letih postala demo regija za hitrejši prehod. Na pobudo MGRT-ja. Tako da prosim počasi opuščaj te stare puhlice.

Razvojne paradigme na ravni Evrope nastanejo tako, da se zbere horda družboslovnih birokratov, ki ne štekajo niti srednješolskih osnov znanosti in tehnike. In potem bluzijo neke totalno neracionalne bedarije. Dodaj k temu še vpliv lobijev, ki se pri teh projektih lepo mastijo, pa maš trenutno situacijo.

[╭∩╮ lynx]

hordak reče pred 53 minutami:

In kako bo ta razvojna paradigma zagotovila 24k GWh (brezogljične) električne energije letno, kolikor porabi cela država in še cca 3x več za transport, ki je sedaj v obliki tekočih ogljikovodikov? Imajo ti birokrati kaj takega v predalih svojih pisalnih miz? Nameravajo delati štrom z excel tabelami?

Brezogljičnost si si sam izmislil. Čeprav je to dolgoročna usmeritev, srednjeročno do 2050 ne ciljamo na brezogljično energetiko ali promet. Mislim, da niti z offsettingom ne, ampak nista moji področji, tako da ne poznam na pamet podrobnosti.

 

andrejus: Švica ni del EU, tako da ne vem, za kaj ste se tam odločili in s kakšno utemeljitvijo.

 

nimious: Vseeno je razlika, ker je eno gorivo lahko približno ogljično nevtralno in ne dodaja novega ogljika v kroženje. Se strinjam, da dolgoročno biogoriva niso rešitev, vsaj ne obstoječa, itak pa noben vir ne more biti panacea.

 

Odpadna hrana pri nas, ni si treba izmišljevat podatkov (10 % za tvojo logistiko; velik del odloženih):

https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/8433

Čeprav imamo mlado in nepopolno metodologijo (npr. ignorira večino odpadkov v fazi pridelave), je vseeno edini vpogled, ki ga imamo. Tudi če upoštevaš samo užitni del odpadne hrane, ga je preveč in se da še ogromno narediti na zmanjšanju.

 

CO2 gonjo pa sam vlečeš v debato, tako da ne vem, kaj naj s to slamo. Je pa pogosto pri tem nerazumevanje, da gre v resnici za CO2eq, za enoto, ne sam plin.

 

EU: aha, torej ne le, da vodilni politiki ignorirajo gospodarstvo, ampak še gospodarstvo je nesposobno lobiranja. Ok, brez veze, da nadaljujeva tole podnit.